Evropska unija je z vojaško operacijo Irini, naslednico operacije Sophia, v Sredozemskem morju začela 4. maja.

V operaciji bodo sodelovala plovila iz Francije, Grčije in Italije, ekipa malteške mornarice in tri patruljna letala iz Nemčije, Luksemburga in Poljske. Evropski satelitski center zagotavlja satelitske posnetke.

Malteška vlada je v petek, le štiri dni po zagonu operacije, ko sta francoska regata in luksemburško letalo izvedla prvo patruljo, zagrozila z izstopom iz skupne operacije Irini.

Malta namerava preklicati že napovedano napotitev posebnih enot za nadzor nad sumljivimi ladjami, so nemški tiskovni agenciji DPA potrdili v predstavništvu Malte v Bruslju.

Malta zahteva premestitev prebežnikov v evropske države
Malteški zunanji minister Evarist Bartolo se je prejšnji teden pritožil, da EU Italijo in Malto prepušča sami pri sprejemanju na tisoče prebežnikov, ki prečkajo Sredozemsko morje.

Države EU-ja so med pandemijo novega koronavirusa zaprle tako zunanje kot številne notranje meje Unije in prebežnikov, z izjemo Luksemburga in Portugalske, ki sta sprejela nekaj otrok brez spremstva iz centrov v Grčiji, ne sprejemajo.

Malta je zaradi pandemije medtem zaprla svoja pristanišča. Malteške oblasti so najele dve turistični ladji, na kateri nameščajo prebežnike tik pred malteškimi teritorialnimi vodami.

Ladje Evropske unije so pod mednarodnem pravu dolžne nuditi pomoč ljudem v stiski na morju. Reševanje prebežnikov poteka tudi med pandemijo.

Malta grozi tudi z vetom na financiranje
Malta je Bruslju poleg umika svojih enot zagrozila še, da bo uveljavila veto na odločitve, povezane s financiranjem delov operacije Irini, ki zadevajo izkrcanje prebežnikov, preusmerjanje ladij med pristanišči in uporabe brezpilotnih letalnikov. Poteza bi lahko močno prizadela financiranje celotne operacije.

Diplomatski krogi ocenjujejo, da bi malteški izstop in veto lahko močno prizadela uresničevanje operacije Irini.

Operacija Irini kot poskus vpliva EU-ja na dogajanje v Libiji
Visoki zunanji predstavnik EU-ja Josep Borrel je ob zagonu Irini posvaril, da bo Unija postala irelevantna, če ne bo ukrepala glede dogajanja v Libiji in bo njeno usodo prepustila Turčiji in Rusiji.

Ladje v okviru misije Irini pretežno zaustavljajo ladje s pošiljkami orožja, ki prihajajo iz Turčije. Prek njih orožje dobiva predvsem libijska vlada pod vodstvom premierja Fajeza Al Saradža, ki jo priznavajo Združeni narodi.

Operacija Irini pa ne more nadzirati meje med Libijo in Egiptom, od koder orožje dobiva Saradžev tekmec Halifa Haftar, ki ga podpirajo tudi zračne sile iz Združenih arabskih emiratov.

Osnovni cilj vojaške operacije Irini je sicer stabilizacija razmer v Libiji in podpora političnemu mirovnemu procesu, ki poteka pod vodstvom ZN-a.

Časopis MaltaToday navaja, da bi malteška vlada z odločitvijo o izstopu iz operacije Irini pravzaprav naredila uslugo Turčiji.

Operacija Irini voda na mlin Haftarja
Operacija Irini, katere namen je tudi podpora ZN-u, pa bi lahko imela nasproten učinek in dolgoročno utrdila vpliv Haftarja v Libiji, saj ne izvaja nikakršnega pritiska na Egipt ali Združene arabske emirate, piše Matthew Vela, urednik MaltaToday.

Haftarjeve sile so v soboto bombardirale mednarodno letališče Mitiga v libijski prestolnici Tripolis. Umrli naj bi štirje civilisti. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je zagrozil z maščevanjem.

Popoldne bo potekala videokonferenca obrambnih ministrov Evropske unije, vendar malteška grožnja o izstopu ni na dnevnem redu. Neuradno naj bi Josep Borrel spregovoril tudi o tem.