Razlog za takšen korak je raketni napad na pristanišče v glavnem mestu, za katerim naj bi stale sile odpadniškega generala Kalife Haftarja. "Sporočamo preklic sodelovanja na vojaških pogovorih v Ženevi, dokler ne bo sprejeto odločno stališče glede napadalca in njegovih kršitev. Brez trajne prekinitve ognja so pogajanja nesmiselna. Ob bombardiranju mir ni mogoč," je sporočila libijska vlada.

Napad na pristanišče je zadnja kršitev krhke prekinitve spopadov, ki je začela veljati januarja. Dogovor o prekinitvi ognja sta dosegli Rusija, ki podpira Haftarja, ter Turčija, ki stoji za mednarodno priznano vlado v Tripolisu. Odgovornosti za zadnjo kršitev sicer ni prevzel še nihče. Libijska vlada je medtem že napovedala, da se bo ob "ustreznem času" odločno odzvala na napad, poroča Al Džazira. Libijska naftna družba je sporočila, da je evakuirala vse cisterne z gorivom, ki so bile v pristanišču. Dodala je, da bi lahko napad povzročil humanitarno in okoljsko katastrofo.

Pred napadom začetek drugega kroga pogovorov

Odposlanec ZN-a za Libijo Ghassab Salame je v torek v Ženevi začel drug krog pogovorov. Po pet predstavnikov nasprotujočih si strani se je pred napadom zbralo v Švici. Prvi krog se je na začetku meseca končal brez rezultatov. Pri ZN-u so po koncu prvega kroga sicer dejali, da je med stranema doseženo soglasje o nujnosti, da Libijci zaščitijo suverenost in ozemeljsko celovitost ter ustavijo prihod tujih borcev in jih pošljejo iz države.

Kaos v Libiji vlada vse od strmoglavljenja dolgoletnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija leta 2011. Država je vpeta v konflikt med mednarodno priznano vlado s podporo ZN-a in silami odpadniškega generala Haftarja, ki so zveste rivalski vladi v Tobruku in nadzirajo vzhodno Libijo ter večino oaz ter naftnih polj na puščavskem jugu držav, aprila pa so sprožile ofenzivo za zavzetje Tripolisa.