Maas se je zavzel, da bi EU preko svoje misije ostreje nadzorovala poti orožja v državo in s tem kršitve embarga, ki so ga Združeni narodi sprejeli že leta 2011. Izpostavil je, da članice Unije sicer še vedno niso dosegle dogovora glede operacije Sophia in s tem napotitve svojih ladij na območje.

Namestnica posebnega odposlanca ZN-a za Libijo Stephanie Williams je ob tem opozorila, da mirovni sporazum v Libiji "visi na nitki", embargo na prodajo orožja pa je postal "šala", saj kršitve potekajo po zemlji, morju in zraku, poroča Deutsche Welle.

Po njenih besedah so doslej zaznali že več kot 150 kršitev, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je pred kratkim kot kršiteljice izpostavil predvsem Združene arabske emirate, Egipt, Rusijo in Turčijo.

Borrell: Veto ene države članice ne bi smel biti odločilen

O razmerah v Libiji bodo v ponedeljek razpravljali tudi zunanji ministri Evropske unije, ki so se januarja zavzeli za nadgradnjo operacije Sophia, a podrobnosti niso dorekli. Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko unije Josep Borrell je v Münchnu opozoril, da veto ene države ne bi smel biti odločilen in da vseh zunanjepolitičnih vprašanj v EU-ju ne morejo več sprejemati soglasno.

Zunanji ministri 12 držav in treh mednarodnih organizacij so se na zadnji dan varnostne konference v Münchnu zavzeli za popolno uveljavitev embarga na orožje. Maas je ob tem poudaril, da je pot, ki so jo pred štirimi tedni utrli na vrhu v Berlinu, edina možnost za konec državljanske vojne v Libiji, ki poteka vse od strmoglavljenja Moamerja Gadafija leta 2011.

Sredi januarja sta mednarodno priznana vlada v Tripolisu in sile odpadniškega generala Kalife Haftarja sklenili prekinitev ognja, a predvsem v okolici prestolnice vsakodnevno potekajo spopadi.

"Brezzahodnost" kaže na prepad med Evropo in ZDA

Poleg državljanske vojne v Libiji so na 56. münchenski varnostni konferenci razpravljali tudi o glavni letošnji temi – "brezzahodnosti" oziroma zmanjševanju pomena Zahoda v svetu. Konferenca je ob tem pokazala na globok prepad med ZDA in Evropo v njunih stališčih do reševanja svetovnih konfliktov. Predstavniki evropskih držav so se pritoževali nad nezmožnostjo pogajanj in odmiku ZDA od mednarodnega sodelovanja, predstavniki Washingtona pa so očitke zavrnili in izkoristili priložnost za kritiko Kitajske, za Slovensko tiskovno agencijo (STA) poroča Andreja Seršen Dobaj.

ZDA svarijo pred Kitajsko, ki zavrača ameriške "laži"

"Zahod zmaguje, skupaj bomo zmagali," je sicer poudaril ameriški državni sekretar Mike Pompeo in zavrnil očitke, da so ZDA v mednarodni skupnosti nekooperativne in da transatlantskemu zavezništvu Nato grozi konec. ZDA nameravajo državam srednje in vzhodne Evrope v pobudi Tri morja nameniti do milijardo dolarjev, s čimer želijo spodbuditi investicije zasebnega sektorja v energetiko.

Zahodne partnerje je pozval k odločenosti ter skupnemu uporu proti "agresivnim" nastopom Kitajske, Rusije in Irana. Še posebej je posvaril pred kitajskimi tehnološkimi podjetji, češ da so trojanski konji kitajskih obveščevalcev.

Kitajski zunanji minister Vang Ji je zavrnil očitke. "Načeloma lahko rečem, da so vse obtožbe na račun Kitajske laži," je dejal in poudaril, da Kitajske ne bo zaustavila "nobena sila na svetu". ZDA je očital, da vodijo kampanjo blatenja Kitajske, ker ne sprejemajo kitajskih gospodarskih uspehov.

Macron neučakan z Nemčijo

Konferenca je pokazala tudi na trenja v odnosih med Francijo in Nemčijo. Še posebej odmevajo besede predsednika Emmanuela Macrona, da postaja Francija neučakana zaradi pomanjkljivega odgovora Nemčije pri krepitvi Evropske unije po brexitu. "V prihodnjih letih so ključni hitrejši premiki na področju suverenosti na evropski ravni," je dejal. Nemški zunanji minister Maas je odvrnil, da bodo sprejeli "Macronovo povabilo na dialog".

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je sicer v uvodnem nagovoru 56. varnostne konference posvaril pred porastom nacionalizma v svetu. "Dandanes smo priča vse bolj destruktivni dinamiki svetovne politike. Od cilja mednarodnega sodelovanja pri oblikovanju mirnejšega sveta smo vsako leto bolj oddaljeni," je povedal in bil še posebej kritičen do ZDA, Kitajske in Rusije. "Naša najbližja zaveznica, ZDA, je pod trenutno vlado odslovila celo idejo mednarodne skupnosti," je menil.

Šarec: EU se preveč ukvarja s sabo

Slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec se je zavzel za učinkovitejšo Evropsko unijo. Ob robu konference v Münchnu je ocenil, da EU počasi postaja osamljena v svetu, saj da se preveč ukvarja sama s seboj – ne more se dogovoriti niti glede širitve na Zahodni Balkan.

Hrvaški premier Andrej Plenković, katerega država trenutno predseduje EU-ju, je dejal, da mora Evropa doseči novo soglasje o tem, kako zaščititi svoje državljane, temelj tega soglasja pa mora biti vladavina prava. Zaradi razlik med članicami namreč po njegovih ocenah niso popolnoma izpolnjena pričakovanja državljanov, da bi se počutili varno.

Med drugimi vidnejšimi gosti so bili zunanja ministra Rusije in Irana – Sergej Lavrov in Mohamed Džavad Zarif – ter ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg, ki je obljubil nadaljnji boj proti propagandi in manipulacijam na tem družbenem omrežju.

Kitajski zunanji minister se je ob robu konference prvič sešel s kolegom iz Vatikana, nadškofom Paulom Gallagherjem, čeprav azijska sila in žepna državica za zdaj nimata diplomatskih stikov. Predstavniki Srbije in Kosova pa so podpisali pismo o nameri vzpostavitve avtocestnih in železniških povezav, s čimer želijo spodbuditi gospodarski razvoj regije.

Palestinci pozivajo Evropo, naj zavrne ameriški načrt za Bližnji vzhod

Na konferenci je sodeloval tudi palestinski premier Mohamed Štaje, ki je evropske voditelje pozval, naj jasno in glasno zavrnejo pred kratkim predstavljeni bližnjevzhodni mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa, saj to po njegovih besedah ni mirovni načrt, pač pa je izjava o nameri ZDA in Izraela, s katero bi 40 odstotkov palestinskega ozemlja priključili Izraelu.