Salame je novinarjem dejal, da je njegov urad zbral dokaze o kršitvah embarga in zadevo predal Varnostnemu svetu ZN-a, poroča Al Džazira.

"Nobena od obeh strani ne spoštuje embarga na orožje," je dejal. "Plačanci in orožje še naprej prihajajo v Libijo". Salame je pozval Varnostni svet, naj hitro sprejme resolucijo, s katero bi sprejeli sankcije zoper kršitelje embarga.

"V Libiji je več kot 20 milijonov kosov orožja in država jih ne potrebuje še več," je dejal Salame in dodal, da ima njegov urad dokaze o prihodu novih nelibijskih borcev, ki se pridružujejo obema taboroma.

Po besedah odposlanca so srečanja t. i. vojaškega odbora 5+5, ki so se začela v ponedeljek, ključna za končanje stopnjevanja vojaških spopadov v državi.

Libijski skupni vojaški odbor je 10-člansko telo, ki ga sestavlja pet delegatov mednarodno priznane vlade v Tripolisu in pet delegatov, ki jih določi odpadniški general Kalifa Haftar z vzhoda Libije.

Namen srečanj odbora je spremeniti premirje v trdnejšo prekinitev ognja, ki bi jo manj kršili, je dejal Salame. Tak načelni dogovor sta potrdili obe strani. Po Salamejevih besedah obstajata jasna volja in pripravljenost usesti se skupaj in začeti pogajanja. Za zdaj sicer sestanki potekajo v ločenih prostorih.

Spopadi kljub premirju

Turčija in Rusija sta posredovali pri krhkem premirju, sprejetem 12. januarja, a se spopadi kljub temu nadaljujejo. Aprila lani so Haftarjeve sile začele ofezivo, s katero so skušale prevzeti nadzor nad Tripolisom. Sredi januarja so svetovne sile sprejele deklaracijo o koncu tujega vmešavanja v Libiji.

"Libijci naj bodo tisti, ki bodo odločili, kdo in kako naj nadzira spoštovanje prekinitve ognja," je dejal Salame, ki je še dejal, da bo treba še doreči, kakšno vlogo naj ima pri tem ZN ali katera druga mednarodna organizacija.

Na vprašanje, ali bodo na srečanjih v Ženevi razpravljali tudi o blokadi glavnih libijskih naftnih terminalov, ki jo izvajajo Haftarjeve sile, je Salame odvrnil, da bodo o tem najverjetneje govorili na ločenem srečanju v Kairu.

Blokada je močno okrnila proizvodnjo nafte. Proizvod Libije je 1,3 milijona sodov nafte dnevno padla na zgolj 72.000 sodov na dan, kar je prizadelo tudi denarne rezerve države.