Britanska premierka potrebuje več časa. 29. marec je vse bliže, dogovora z Brusljem pa še kar ni. Foto: Reuters
Britanska premierka potrebuje več časa. 29. marec je vse bliže, dogovora z Brusljem pa še kar ni. Foto: Reuters

Kot je med drugim zapisala v nedeljskem tri strani dolgem odgovoru na pismo, ki ji ga je Corbyn poslal 6. februarja, si želi, da bi stranki razpravljali o tem, kako bi lahko delovali "alternativni dogovori."

"Dobro je, da se strinjava, da mora Velika Britanija zapustiti Evropsko unijo z dogovorom in da je nujna naloga poiskati dogovor, ki ohranja naše zaveze prebivalcem Severne Irske, ki ga bo podprl parlament in ki ga lahko sklenemo z EU-jem, ne da bi privedel do volitev ali drugega referenduma," je zapisala Mayeva.

Corbyn je namreč že večkrat ponovil, da bi moralo priti do predčasnih volitev, če premierka za dogovor z Brusljem ne dobi podpore v parlamentu. Hkrati z zahtevo po novem referendumu pritiska nanj tudi več njegovih poslancev.

Če ne bo dogovora, ogroženih več kot 600.000 zaposlitev?

Če bo Velika Britanija Evropsko unijo zapustila brez dogovora, bi lahko po vsem svetu delo izgubilo 612.000 ljudi, od tega 100.000 v Nemčiji, kjer bo najverjetneje zaradi manjšega izvoza najbolj prizadeta avtomobilska industrija, kaže v nedeljo objavljena študija. Študija upošteva zgolj izgubo delovnih mest zaradi padca v izvozu, ki bo posledica novih carin na uvoz v Veliko Britanijo v primeru neurejenega brexita. Po številu delovnih mest bosta najbolj prizadeti tovarna Volkswagna v Wolfsburgu in tovarna podjetja BMW v Dingolfing-Landauu na Bavarskem. V prvi bi lahko odpustili 500 zaposlenih, v drugi pa 265, kaže študija inštituta za ekonomske raziskave v Halleju in univerze Martina Luthra Halle-Wittenberg. Največje tveganje za delovna mesta sicer obstaja v nemških zveznih deželah Baden-Württemberg, Bavarska in Severno Porenje-Vestfalija.

V EU-ju Nemčiji sledi Francija, kjer je ogroženih skoraj 50.000 delovnih mest. Na Kitajskem je medtem ogroženih skoraj 59.000 delovnih mest. Ob upoštevanju celotnega prebivalstva bo vpliv največji na Malti in Irskem.

Lani se je samo na Nizozemsko zaradi brexita preselilo ali napovedalo selitev 42 podjetij, kar pomeni selitev približno 2.000 delovnih mest in 291 milijonov evrov investicij.

Med Corbynovimi pogoji je tudi trajna carinska unija. "Menimo, da je carinska unija nujna za zagotavljanje nemotene trgovine, ki jo potrebujejo naša podjetja, delodajalci in potrošniki," je pojasnil in dodal, da je to edina pot, da bi se ognili trdi meji na irskem otoku. Ob tem bi morala biti Velika Britanija tesno povezana z notranjim trgom EU-ja. Vodja laburistov zahteva tudi dinamično prilagajanje glede pravic in zaščitnih mehanizmov, zavezo, da bo Velika Britanija še vedno sodelovala v agencijah EU-ja in programih financiranja ter dogovor o prihodnjem sodelovanju glede varnostnih vprašanj. London bi z njegovim predlogom ohranil tudi vpliv na prihodnje trgovinske dogovore EU-ja.

Mayeva se s tem ne strinja in možnost obstanka v carinski uniji zavrača. "Ne razumem, zakaj verjamete, da bi bilo bolje iskati možnost, da imamo besedo glede prihodnjih trgovinskih dogovorov EU-ja, kot pa da imamo možnost, da sklenemo svoje trgovinske dogovore?" Njena vlada vztraja, da bi ji v primeru, da bi država ostala v carinski uniji, to onemogočilo oblikovanje neodvisne trgovinske politike, kar je bila sicer za zagovornike brexita ena od glavnih ekonomskih prednosti izstopa iz Unije.

Britanski minister za brexit se bo srečal z Barnierjem.

Britanski parlament, ki je sredi januarja prepričljivo zavrnil ločitveni sporazum, je Mayevi naložil, naj v Bruslju izpogaja popravke, še posebej pri t. i. irskem varovalu (backstopu), ki zagotavlja, da med Irsko in Severno Irsko ne bo trde meje, to je mejnih kontrol in carin, dokler ne bo izpogajan nov sporazum o prihodnjih odnosih.

Britanski obrambni minister: Zabrisana meja med mirom in vojno
Po brexitu bi morala biti Velika Britanija pripravljena uporabiti vojaško silo za zaščito svojih globalnih interesov, je danes dejal britanski obrambni minister Gavin Williamson in dodal, da so meje med mirom in vojno vse bolj zabrisane. "Lahko gradimo nova zavezništva, oživimo stara in najpomembneje: damo vedeti, da smo država, ki bo ukrepala, ko bo treba. In da smo narod, na katerega se lahko ljudje obrnejo, ko svet potrebuje vodstvo."

Barclay in Barnier za mizo
Danes se bosta v Strasbourgu srečala glavni pogajalec EU-ja o brexitu Michel Barnier in britanski minister za brexit Stephen Barclay. Mayeva je pred časom napovedala novo glasovanje o dogovoru o brexitu do četrtka, 14. februarja, a naj bi ta teden poslance znova zaprosila za odlog. Kot poroča dopisnik RTV Slovenija iz Londona Adrijan Bakič, naj bi po zdajšnjih informacijah znova zaprosila za več časa, a z obljubo, da bo imel parlament do 27. februarja gotovo priložnost, da se izreče o brexitu, laburisti pa bodo ta teden po napovedih skušali premierki predvsem preprečiti zavlačevanje.