Poglavitna ovira pri iskanju zaposlitve Slovencev v EU-ju so zlasti neusklajenost med ponudbo in povpraševanjem ter prehodna obdobja.

Na Zavodu za zaposlovanje nimajo uradnih podatkov o tem, koliko slovenskih državljanov se je zaposlilo v EU-ju in v katerih članicah. Slovenska podružnica Euresa pa je od 1. maja do konca decembra 2004 na delo v EU napotila 322
slovenskih iskalcev zaposlitve.

V večini držav iščejo delavce tistih poklicev, ki jih večina iskalcev nima. Največje povpraševanje vlada za poklice v gostinstvu, zdravstvu, informatiki, turizmu in trgovini.

Ovire pri iskanju zaposlitve v Zahodni Evropi za Slovence predstavljajo zlasti uveljavljanje prehodnega obdobja v večini starih članic EU-ja, neznanje jezika druge države, pa tudi nepripravljenost slovenskih iskalcev zaposlitve za migracijo in težave pri priznavanju izobrazbe.

Slovaki, Čehi, Madžari ...
V Sloveniji pa se zaposlujejo predvsem državljani novih članic EU-ja, za katere veljajo isti pogoji zaposlovanja kot za slovenske državljane. Največ jih prihaja s Slovaške, Češke in Poljske. Slovenija je zanje zanimiva postala po zaprtju trgov delovne sile v Nemčiji, Avstriji, Nizozemski in Italiji. Naša država je zanje zanimiva zaradi boljšega socialnega in ekonomskega statusa.

Po podatkih republiškega Zavoda za zaposlovanje se je največ delavcev iz novih članic v Sloveniji zaposlilo v gradbeništvu in kovinarstvu, prevladujejo pa še mesarji in šoferji v mednarodnem transportu. Od 2.280 delavcev iz članic EU-ja jih največ prihaja iz Slovaške, Poljske, Češke in Madžarske.