»Izrazil sem svojo pripravljenost, a stranka mora reči zadnjo besedo. Ker bom teden dni v tujini, bo več znanega v ponedeljek,« je Jože Mencinger potrdil za MMC in zanikal, da bi bil evroskeptik.
»Nisem evroskeptik, sem Evropejec, predvsem pa evrorealist. Treba je presoditi, kaj je dobro in kaj ni dobro, EU pa zmeraj reagira, kadar zaide v probleme, ki jih sama soustvari – da smo jasni – potem ustanovi novo institucijo in tako naprej … To nikamor ne gre,« pravi Mencinger, ki je zastavil koncept slovenske privatizacije ob prehodu iz socializma v kapitalizem.

Enaka pravila za velike in majhne
»Če hočemo biti skupaj, morajo pravila veljati enako za velike in male. Sem proti centralizaciji oblasti v Bruslju, to ne pomeni, da nasprotujem EU-ju, celo bojim se, da bi se ji kaj zgodilo,« opozarja in dodaja: »Če bo Evropska komisija nadaljevala to, kar počne – bo to narobe. Povsem je zgrešila je strategijo, tisto veliko, da bomo ustvarili družbo znanja. Z vsemi idejami bolj ali manj uničujejo evropsko industrijo, ker ni preprečila, da bi evropske multinacionalke v tujini upoštevale socialne norme, ki veljajo tu. V veliki meri nasprotujem politiki Evropske komisije,« pojasnjuje Mencinger, ki je bil tudi podpredsednik vlade, ki jo je vodil Lojze Peterle, s katerim bosta, kot kaže, 25. maja tekmeca.

EU se mora učiti iz izkušenj Jugoslavije
Prepričan je, da se bo morala Evropska unija še česa drugega naučiti, tudi iz izkušenj Jugoslavije, a to - zanemarja. »Ne morete imeti skupnosti, v kateri se razlike med posameznimi članicami povečujejo, takšna skupnost ni trajna,« je opozoril. Po njegovem mnenju je treba razlike zmanjševati, kar pomeni, da so potrebni tudi nekateri transferji: »Ne more nekdo samo določati pravila in nadzirati, težave pa prepuščati periferiji.«

Primanjkljaj demokracije
Na našo trditev, da je Jugoslavija, če odmislimo odsotnost demokracije, propadla tudi zato, ker je preveč dohodkov iz Slovenije 'odšlo po Savi' manj razvitim, pa Mencinger odgovori, da imamo tudi v Evropi demokratični deficit.

EU ne potrebuje bratstva in enotnosti
»Ko je bila ustava zavrnjena, so si izmislili Lizbonsko pogodbo. To je tipičen primer demokratičnega deficita. Treba se je sprijazniti z realnostjo, ne pa ustvarjati nekaj, kar je podobno – kot ga sam imenujem - jugoslovanskemu 'bratstvu in jedinstvu'."
Treba je vnaprej vedeti ali predvideti, da je evro povsem politični projekt brez ekonomskih temeljev, že ko je bil narejen. Če bi namreč imel ekonomske temelje, ne bi mogel skupaj dati Grčije in Nemčije, argumentira Mencinger. »Ve se, kje lahko denarna unija deluje, ve se, kjer ne more delovati. Ampak to so razglasili kot nekaj, kar bo večno trajalo. Lahko zaradi mene traja večno, ampak povzroča težave.«