Voditelji držav članic Unije bodo o tem skušali dogovor doseči na izrednem vrhu 17. in 18. julija. Sveženj vključuje prilagoditev prihodnjega večletnega proračuna EU-ja v vrednosti 1100 milijard evrov in nov načrt za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.

Načrt temelji na predlogu, ki sta ga za okrevanje Evrope po pandemiji covida-19 maja dorekla prav nemška kanclerka in francoski predsednik. Bistvo pobude je oblikovanje 500 milijard evrov vrednega sklada za nepovratno pomoč najbolj prizadetim državam članicam. Macron je dejal, da morajo voditelji julija doseči dogovor o finančnem okviru EU-ja in svežnju za okrevanje: "To je naša najvišja prioriteta." Kot je dodal, čakanje ne bo olajšalo stvari.

"Zame je pomembno, da iz razprave na koncu izidemo z močnim instrumentom," pa je povedala Merklova. Seveda bodo spremembe predloga Evropske komisije. "A to mora ostati sklad, ki pomaga, ki resnično pomaga tudi državam, ki jim sicer grozi, da jih bo kriza hudo prizadela," je dodala. Tudi Macron je kot pomembno poudaril, da bo sklad za obnovo dejansko učinkovit.

Tudi sicer v Bruslju upajo na dogovor pred poletnim premorom, saj bi odlašanje v senci negotovosti glede nadaljnjega epidemiološkega razvoja pogajanja le še otežilo. Načrtu nasprotuje predvsem t. i. varčna četverica neto plačnic v proračun EU-ja Nizozemska, Avstrija, Švedska in Danska, ki vztrajajo pri tem, da se pomaga s posojili, ne z nepovratnimi sredstvi.

Nemčija v sredo prevzema šestmesečno predsedovanje Uniji. "Pričakovanja so visoka," je glede tega dejala Merklova. Kot je dodala, bi lahko Pariz in Berlin dala "pozitiven impulz v pravi smeri za evropsko prihodnost". Jasno je tudi povedala, da je Evropa pred resnimi časi, obe državi pa si nameravata v prihodnjih mesecih prizadevati za to, da bo Evropa iz te krize izšla dobra in zdrava. Odigrati nameravata vlogo, ki bo jasno kazala v smeri, da je "Evropa naša prihodnost".

"Ko sta Nemčija in Francija enotni, to še ne pomeni, da je Evropa enotna. A ko Nemčija in Francija nista enotni, takrat enotnost Evrope ni v dobrem stanju," je še povedala Merklova. EU bi lahko medtem v svetu po njenih besedah odigral pomembno vlogo pri velikih izzivih, med katere šteje digitalizacijo, zaščito podnebja in "vprašanje vojne in miru v najbolj resničnem pomenu besede".