Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel sta se na srečanju v Deauvillu v Franciji strinjala, da bi morale biti sankcije "bolj avtomatične" za članice EU-ja, ki jim proračunskega primanjkljaja ne uspe spraviti pod nadzor.

"Državo s prevelikim proračunskim primanjkljajem, ki v šestih mesecih ne sprejme ustreznih ukrepov, morajo doleteti sankcije," je dejal Sarkozy in dodal, da bi moral biti postopek sankcioniranja držav hitrejši in učinkovitejši.

Odvzem glasovalnih pravic kršilkam?
Merklova je izrazila mnenje, da je treba razviti nov mehanizem, s katerim bi se lahko na tovrstne primere odzvali odgovorneje, in poudarila, da so za to potrebne spremembe v Lizbonski pogodbi. Revizija Lizbonske pogodbe bi morala po mnenju Francije in Nemčije ob hudi kršitvi načel Ekonomske in monetarne unije ob upoštevanju ustreznih postopkov vključiti tudi zamrznitev pravic do glasovanja pri odločanju na ravni Evropske unije. Spremembe Lizbonske pogodbe bi morale biti po navedbah Berlina in Pariza sprejete pred letom 2013.

Merklova in Sarkozy sta se sešla pred francosko-nemško-ruskim vrhom, ki se ga poleg njiju udeležuje še ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. Voditelji bodo govorili o varnostnih vprašanjih v Evropi in francoskem predsedovanju skupinama G8 in G20.

Strožja pravila za zagotavljanje discipline
Finančni ministri Evropske unije so medtem po dolgi in težki razpravi dosegli politični dogovor o strožjih pravilih za zagotavljanje javnofinančne discipline. Na eni strani so bile države, ki so podpirale stroge predloge Evropske komisije, med njimi severnoevropske države in sprva Nemčija, ki pa se je na koncu približala francoskemu stališču. Francija je bila skupaj z Italijo in Španijo med državami, ki so se zavzemale za omilitev pravil.

V središču razprave je bilo vprašanje, kako avtomatske naj bodo sankcije za kršilke javnofinančne discipline. Evropska komisija je predlagala, naj bodo napol avtomatske. Francosko-italijansko-španska skupina se je zavzemala za več politične teže držav članic pri odločanju o sankcijah. Kakšen natančno je izid, še ni povsem jasno.

Šlo naj bi za dogovor, da se na prvi stopnji, ko se odloča o postopku zaradi čezmernega javnofinančnega primanjkljaja oziroma javnega dolga, odloča s kvalificirano večino, na drugi stopnji, ko se odloča konkretno o sankcijah, pa naj bi obveljal predlog Evropske komisije za "obratno večino", torej da naj bi bil predlog Komisije sprejet, razen če je proti kvalificirana večina držav članic.

Kako zmanjšati javni dolg?
V ospredju razprave je bilo še vprašanje zmanjševanja javnega dolga. Evropska komisija je predlagala, naj kršilka čezmerno vrednost dolga (vrednost, ki presega referenčno vrednost 60 odstotkov bruto domačega proizvoda), ki jo opredeljuje pakt za stabilnost in rast, zmanjšuje za pet odstotkov na leto. Na podlagi dogovora bo pripravljeno prvo poročilo, ki ga bodo na srečanju 28. in 29. oktobra v Bruslju predvidoma potrdili voditelji EU-ja.