Na že 12. skupni seji obeh vlad v Parizu sta se nemška kanclerka in francoski predsednik dogovorila o 80 projektih, ki naj bi jih izvedli do leta 2020 in naj bi prispevali k trajnostni gospodarski rasti, tesnejšemu sodelovanju na različnih področjih in usklajenemu pristopu na mednarodnem prizorišču.

"S kanclerko Merklovo sva izbrala konkretne ukrepe. Čas velikih pogodb in izjav se mora počasi končati, naša prizadevanja pa usmeriti h konkretnemu," je po seji povedal Sarkozy, medtem ko je Merklova poudarila, da je treba o gospodarstvu začeti razmišljati na novo.

"Mora nam biti jasno, kaj v 21. stoletju pomeni rast in kaj blaginja," je dejala Merklova in pri tem pojasnila, da bo treba pri operacionalizaciji omenjenih 80 projektov še veliko postoriti. Po njenih besedah je cilj novega gospodarskega upravljanja trajnost.

Dokument o okrepljenem sodelovanju med državama, ki nosi ime Agenda 2020, vsebuje projekte s številnih področij, poudarek pa je predvsem na gospodarskem, okoljskem in energetskem sodelovanju. Med projekti so ustanovitev skupnega urada za obnovljive vire energije, čezmejni pilotni projekt praktične uporabe električnih avtomobilov v Stuttgartu in Strasbourgu, skupni satelit za spremljanje toplogrednih plinov ter sodelovanje pri gradnji evropskega vesoljskega izstrelišča.

Državi naj bi sodelovali tudi na področjih gospodarske in finančne politike, pri čemer naj bi posebno pozornost namenili reformi regulacije svetovnega finančnega sistema.

Za močnejšo Evropo
Oba voditelja sta poudarila, da je cilj okrepljenega sodelovanja okrepiti vlogo Evrope na svetovnem prizorišču. Državi naj bi tako sodelovali tudi pri nekaterih drugih pomembnih mednarodnih vprašanjih, kot so Afganistan, Bližnji vzhod in mednarodni kriminal ter terorizem, s skupnimi stališči pa bosta nastopili tudi na neformalnem vrhu EU-ja prihodnji teden v Bruslju, kjer bo glavna tema nova razvojna strategija Evropske unije EU2020.

Zagotovila sta, da tako okrepljeno sodelovanje ni uperjeno proti nikomur, s čimer sta se dotaknila napovedi ameriškega predsednika Baracka Obame, da se ne bo udeležil vrha EU-ZDA, ki je načrtovan konec maja. To so mnogi razlagali kot znak, da ZDA ne dajejo več velike teže EU-ju v mednarodnih vprašanjih.