Med nedavnim shodom nemških katoličanov v Saarbrücknu je dejala, da živimo na svetu, kjer želimo razumeti druge vere in kulture in se z njimi sporazumevati. To po njenem mnenju vključuje poznavanje in zavedanje lastnih korenin, zato bi bilo škoda, če bi Evropa prezrla to zgodovinsko dejstvo.

Ob pisanju ustave je omemba krščanstva razdelila Evropo. Nemški krščanski demokrati (CDU), od koder je tudi Merklova, se je že takrat, ko je bila še v opoziciji, zavzemala za omembo krščanstva.

Predsedujoči EU-ju, avstrijski Kancler Wolfgang Schüssel, je zavrnil predlog kanclerke in dejal, da Bog ne potrebuje ustave. Ko so se v Evropi kresala mnenja o tem, ali naj se krščanstva v ustavi omeni ali ne, so se za to najbolj zavzemale Španija, Italija in Poljska.

Slovenija proti omembi krščanstva
Slovenija se za omembo krščanstva ne zavzema, čeprav je v strategiji razvoja Slovenije zapisano, da se Slovenija zavzema za skupne vrednote, ki poudarjajo visoko raven libertarnih človekovih pravic in prevladujoče krščanske kulture. Vladni strategi so nam povedali, da jim je pri uporabi besede krščanstva spodletelo in da bi bilo verjetno bolje, če bi uporabili kaj drugega.