Kot je znano, je Piebalgs dejal, da komisija ne pričakuje, da bo Slovenija zmanjšala porabo plina, ampak da je pravi odgovor vzpostavitev zanesljive energetske povezljivosti, kar je komisija podprla tudi v načrtu za okrevanje gospodarstva.

Na ministrstvu ocenjujejo, da so se pri navedbah komisarja najverjetneje zmotili, zato želijo poudariti, da oskrba Slovenije s plinom ni težavna. Pojasnili so, da je Evropska komisija v svoji študiji glede zanesljivosti oskrbe ugotovila, da je Slovenija med državami, na katere je imela januarska plinska kriza le manjši vpliv. Ugotovila je, da Sloveniji koristi predvsem diverzifikacija dobavnih virov, povezanost s sosednjimi trgi in uporaba skladiščnih zmogljivosti.

Evropska komisija upoštevala kriterij prekinitve dobave na najzmogljivejšem plinovodu
Evropska komisija je zaradi izkušenj s krizami zadnjih let predlagala novo uredbo o zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom, s katero bi se jasno določilo načrtovanje ukrepanja.

Kriterij N-1, po katerem je Evropska komisija Slovenijo uvrstila na predzadnje mesto, pa je predlagala za določanje ustrezne zmogljivosti infrastruktire. To je kriterij, ki upošteva prekinitev dobave po najbolj zmogljivem plinovodu na meji države članice. Tako je komisija ugotovila, da devet držav v primeru prekinitve najbolj zmogljivega plinovoda ne bi uspelo dobaviti dovolj plina za preskrbo med največjo porabo, ki se pojavi enkrat na 20 let. Mednje je Komisija uvrstila tudi Slovenijo, ki bi po zagotovilih ministrstva za gospodarstvo še vedno zagotavljala 75 odstotkov svojih zmogljivosti. Na ministrstvu še ugotavljajo, da Komisija najverjetneje ni upoštevala že izvajane in načrtovane naložbe.

Pri tem je še treba opozoriti, da kriterij zmogljivosti v primerih rusko–ukrajinskih sporov in posledičnih prekinitev dobav ni merodajen kriterij za večino držav, ki bi ob tem imele moteno oskrbo s plinom, še opozarjajo na ministrstvu.