V primerjavi s prejšnjim predlogom obstajajo rahle izboljšave na področju kohezijske politike, a to ni dovolj, je poudaril.

Ob tem je spomnil na slovenske prioritete: ohranitev kohezijskih sredstev na ustrezni ravni, primerna rešitev za razvitejšo od dveh slovenskih regij, zahodno Slovenijo, ter povečanje, ne zmanjšanje sredstev za podeželje.

Zunanji minister je tudi poudaril, da je glavni nosilec pogajanj premier Marjan Šarec, ki opravlja tekoče posle. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Matej Marn pa je slovenska stališča popoldne zastopal na prvem delovnem sestanku po predstavitvi prvega Michelovega kompromisnega predloga, na katerem so države predstavile svoja stališča.

Med kladivom in nakovalom
Michelov predlog, ki je nastal na podlagi pogovorov z vsemi voditelji sedemindvajseterice, ni bistveno drugačen od decembrskega predloga takratnega finskega predsedstva EU-ja, ki ni zadovoljil nikogar.

Predsednik Evropskega sveta je predlagal obseg proračuna v vrednosti skoraj 1095 milijard evrov ali 1,074 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) EU-ja, kar je za 40 milijard evrov manj sredstev od prvotnega predloga Evropske komisije.

Kljub zahtevam 15 kohezijskih držav, tudi Slovenije, naj se obseg proračuna ohrani na ravni predloga komisije, se sredstva za kohezijo zmanjšujejo za 7,5 milijarde evrov, in sicer na način, ki nesorazmerno prizadene nekatere članice, je po zasedanju poudarilo ministrstvo v sporočilu za javnost.

Odločilen vpliv statistike
Slovenija tako ocenjuje, da bo potrebnega še precej dela na kompromisnem predlogu predsednika Evropskega sveta, ki za Slovenijo nikakor ni ustrezen, ker ne naslavlja njenih ključnih prioritet v pogajanjih.

Kljub rahlim izboljšavam je zmanjšanje kohezijskih sredstev za Slovenijo še vedno preveliko in ne rešuje problematike zahodne Slovenije.

Državni sekretar Marn je danes po navedbah ministrstva znova opozoril na vprašanje uporabe novejših statističnih podatkov, ki odločilno vplivajo na obseg kohezijskih sredstev za Slovenijo, ter poudaril, da ne sme priti do obsežnih padcev kohezijskih sredstev tako na ravni držav kot regij.

Več za podeželje
Obenem pa Michelov predlog v primerjavi s predhodnim finskim celo znižuje obseg sredstev razvoja podeželja. Slovenija se je tako danes v razpravi znova zavzela za povečanje sredstev na področju politike razvoja podeželja, ki so se v tokratnem predlogu znižala najbolj med vsemi programi EU-ja.

Današnja razprava je sicer po navedbah ministrstva pokazala, da še vedno obstaja precejšnje razhajanje med največjimi državami neto plačnicami v evropski proračun in državami prejemnicami kohezijskih sredstev.

Razhajanja se nanašajo predvsem na obseg proračuna in na vprašanje, koliko sredstev naj se nameni za tradicionalne politike, torej za kohezijo in skupno kmetijsko politiko, ter koliko za nove izzive, kot so podnebne spremembe, migracije, digitalizacija in varnostna politika.

Razhajanje ostajajo tudi glede vprašanja rabatov za največje neto plačnice. Marn je na primer danes izrazil nezadovoljstvo nad dejstvom, da Michelov predlog še vedno ohranja možnost rabatov za nekatere članice.

Slovenija bo po navedbah ministrstva na četrtkovem izrednem vrhu vztrajala, da se najdejo ustrezne rešitve za vprašanja, povezana z obsegom kohezijske politike, obravnave zahodne kohezijske regije v Sloveniji in obsegom sredstev za razvoj podeželja.