Busch je po večurnem premoru, v katerem so potekali dvostranski pogovori o uredbi o prenovi zasnove delovanja trga elektrike, povedala, da se ministrom danes ni uspelo dogovoriti. Dodala je, da bodo delo zdaj nadaljevali namestniki stalnih predstavnikov držav članic pri EU-ju.

Ena najspornejših točk ostajajo t. i. pogodbe za razliko, ki bi jih v skladu s predlogom Evropske komisije morale države skleniti s proizvajalcem elektrike, če bi bila za naložbe v obnovljive vire energije in jedrsko energijo potrebna javna sredstva.

Gre za pogodbe, pri katerih sta določeni zgornja in spodnja cena. Če bi bila tržna cena nad zgornjo, potem bi država od proizvajalca pobrala presežek, če bi bila nižja, pa bi morala država proizvajalcu kriti razliko.

Kumer: Slovenija želi, da o porabi odloča posamezna članica

Slovenski minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je po zasedanju pojasnil, da so se določene članice zavzemale za večjo fleksibilnost uporabe teh pogodb, druge pa za manjšo. Razlike so bile tudi glede tega, kako porabiti pobrana sredstva.

Po ministrovih besedah je bila Slovenija zadovoljna že s prvo od različic kompromisnih predlogov švedskega predsedstva, ki so jih obravnavali danes. Nekatere države so želele skrčiti fleksibilnost, zaradi česar niso dosegli dogovora.

"Mi se bomo vsekakor zavzemali, da bi bila fleksibilnost uporabe pogodb za razliko kar se da široka, da se ne krči uporaba. Predvsem pa si želimo, da o porabi pobranega denarja odloča posamezna članica," je povedal.

Članice bi morale po njegovem mnenju odločati o tem, kateri vir obnovljive energije bodo spodbujale, kot tudi to, komu bodo namenile pobrani denar. Nekatere države so si v današnjih pogajanjih prizadevale, da bi bilo mogoče ta sredstva porabiti zgolj za gospodarstvo, Slovenija pa želi, da bi jih bilo mogoče uporabiti tudi za gospodinjstva, je pojasnil Kumer.

Ministri so se medtem uskladili o besedilu predloga direktive za izboljšanje delovanja trga elektrike, ki po besedah evropske komisarke za energijo Kadri Simson določa regulacijo cen v času kriz.

Dogovorili so se tudi o izhodišču za pogajanja z Evropskim parlamentom o uredbi za večjo zaščito veleprodajnega trga energije pred tržnimi manipulacijami.

Slovenija si je v pogovorih o tem predlogu prizadevala, da bi imela Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) čim večja pooblastila pri preiskovanju prevar in tržnih manipulacij, predvsem čezmejnih, je pojasnil Kumer.

Potreben dogovor o celotnem svežnju predlogov

Komisarka in švedska ministrica sta poudarili, da je treba doseči dogovor o celotnem svežnju predlogov, ki urejajo trg elektrike. Po besedah Simson je to pomembno, da bi zagotovili odpornejši sistem, Busch pa je dejala, da je to pomembno tudi v kontekstu podpore Ukrajini.

Obenem sta obe pozdravili petkov dogovor članic o direktivi o OVE-ju, ki predvideva povečanje deleža energije iz obnovljivih virov energije do leta 2030 na 42,5 odstotka z možnostjo dodatnega povečanja za 2,5 odstotne točke. Trenutno veljavna zakonodaja predvideva 32-odstotni delež.

Svet in parlament sta začasni dogovor dosegla že konec marca, a je Francija ob podpori še nekaj drugih članic blokirala dokončno potrditev. Pariz je popustil, potem ko je prejel zagotovila, da bodo cilji za industrijo pri zmanjšanju vodika, proizvedenega z energijo iz fosilnih goriv, nižji. Vodik Francija med drugim uporablja za proizvodnjo amonijaka, ki pa se uporablja v proizvodnji gnojil.

Pri izpolnjevanju ciljev se bo v primeru držav, ki imajo velik delež jedrske energije, upošteval tudi vodik, proizveden s pomočjo jedrske energije. To je bila prav tako zahteva Francije.