Gospodarstveniki zato vlado pozivajo, naj čim prej ukrepa in po zgledu Nemčije zamrzne ceno za megavatno uro električne energije za velike porabnike.

Medtem ko nemška podjetja v povprečju plačujejo 130 evrov za megavatno uro elektrike, pa slovenska podjetja bistveno več, tudi do 300 evrov za megavatno uro. Za kako veliko težavo gre, je ponazoril generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes. "Če bi kupili po 300, bi imeli v pol leta za 60 milijonov evrov večje stroške," je povedal.

Slovenske železnice so se temu izognile in elektriko zakupile po spremenljivih cenah, a vsa podjetja niso imela te sreče, posledično je obseg proizvodnje pri nas v prvih mesecih letos upadel za kar od 15 do 20 odstotkov, je ocenil predsednik GZS-ja Tibor Šimonka. "Zdajle bijemo plat zvona in nam ne preostane nič drugega, kot da zahtevamo od vlade, da ukrepa podobno, kot je to storila Nemčija in nekatere druge države," je dejal.

Zamrznitev pri 130 evrih?

To pa je zamrznitev cene na 130 evrov za megavatno uro, s tem bi se za velika podjetja, ki zaposlujejo tretjino vseh zaposlenih, ustvarijo več kot polovico čistih prihodkov in kar 44 odstotkov dodane vrednosti v državi, bistveno izboljšal položaj.

Med velikimi podjetji so med bolj prizadetimi trgovska, ta so namreč marca na letni ravni zaznala 13-odstotni padec, skoraj največji med državami Unije. Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah se ob tem sprašuje, kaj je proti inflaciji storila država, ki je v državni proračun na račun DDV-ja zaradi višjih cen pobrala več.

Čeprav je vprašanje retorično, pa gospodarstveniki upajo, da jim bo vlada po več kot polletnem prepričevanju vendarle prisluhnila.