Izplačilo novega posojila mora sicer odobriti še upravni odbor Evropskega mehanizma stabilnosti (ESM).

Da Grčija prejme drugi obrok druge tranše t. i. finančne pomoči v višini 2,8 milijarde evrov, je morala uresničiti 15 ciljev v okviru prvega pregleda izvajanja lani dogovorjenega tretjega programa posojil Grčiji. Cilji se sicer med drugim nanašajo na privatizacijo, upravljanje bank in energetiko.

Ministri so pozdravili izpolnitev pogojev in pri tem ugotovili "znaten napredek" grške vlade, je po zasedanju dejal predsedujoči evrski skupini Jeroen Dijsselbloem. "Grčija je na pravi poti," je na novinarski konferenci dejal evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici. Predstavniki institucij se bodo v Atene spet vrnili sredi oktobra.

Izplačilo preostalih 1,7 milijarde bodo odobrili, ko bodo Atene razjasnile še nektare nejasnosti. To bi se lahko zgodilo predvidoma do konca meseca.

Tema tudi osnutki proračunov ter zdravstvo
Ministri so sicer govorili tudi o pripravah na oceno osnutkov proračunskih načrtov držav članic z evrom za prihodnje leto, na dnevnem redu pa je bila tudi tematska razprava o fiskalni vzdržnosti zdravstvenih sistemov in sistemov za dolgotrajno oskrbo v območju evra.

Kaj z davkom na finančne transakcije?
Ob robu zasedanja je bilo napovedano tudi zasedanje ministrov desetih držav evrske skupine, ki se zavzemajo za uvedbo davka na finančne transakcije. Med temi je tudi Slovenija, ki jo je prvič v novi funkciji predstavljala finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.

Deseterica se je junija sicer dogovorila o oblikovanju dveh delovnih skupin, ki bi razdelali tehnične podrobnosti glede posledic uvedbe davka in jeseni predstavili rezultate, na podlagi katerih bi sprejeli nadaljnjo odločitev.

Avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling se je izrekel za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja, sicer se bo odpovedal vlogi koordinatorja skupine. "Poskusili smo z različnimi kompromisnimi predlogi. Če sedaj ne bo napredka, bo moral poskusiti nekdo drug," je dejal po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA.

Eno ključnih vprašanj so stroški uvedbe in izvajanja davka, pa tudi posledice davka na državne vrednostne papirje, je pojasnil Schelling. "Od držav želim slišati, ali bodo to podprle," je dejal.

Uvedba davka na finančne transakcije je bila sprva, na vrhuncu krize, predvidena v celotni Uniji, a članicam ni uspelo doseči zahtevanega soglasja, zato so se zanj odločile le nekatere države.