Kot je dejal pred začetkom neformalnega srečanja finančnih ministrov evrske skupine v Bratislavi, so Atene namreč poleti naredile premalo pri izpolnjevanju dogovorjenih zavez.

"Poleti je bilo storjenega premalo, a je to mogoče pojasniti ... Vsi potrebujemo odmor, vendar pa bo sedaj treba pritisniti na plin in se vrniti na delo," je ob prihodu na srečanje novinarjem dejal Dijsselbloem. "Pritisk se nadaljuje," je dodal.

Privatizacija, banke, energetski sektor
V Bratislavi finančni ministri držav v območju z evrom razpravljajo o Grčiji. Slovenijo zastopa Alenka Smerkolj. Konkretno bosta tema pogovora napredek pri izvajanju tretjega programa posojil in uresničevanje dogovorjenih ciljev. Gre za 15 ciljev, ki se med drugim nanašajo na privatizacijo, upravljanje bank in energetski sektor. Od njihove izpolnitve je odvisno izplačilo drugega obroka druge tranše posojil, ki skupno znašajo 10,3 milijarde evrov.

Grčija je junija prejela 7,5 milijarde evrov posojil. O izplačilu preostale 2,8 milijarde ministri tokrat sicer še ne bodo odločali.

Atene so se z mednarodnimi posojilodajalci dogovorile, da bodo omenjene cilje izpolnile do sredine septembra, a viri pri evrski skupini so nedavno dali vedeti, da njihovo izpolnitev pričakujejo do konca meseca. "Upam, da bomo konec meseca videli veliko več napredka," je dejal Dijsselbloem.

Schäuble: Nič novega
"Da smo pri Grčiji priča uresničitvi dogovorjenih ukrepov šele v sklepni fazi dogovorjenega časovnega roka, ni vendar nič novega," je grško izpolnjevanje zavez komentiral nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Po njegovem mnenju je nekaj časa sicer še na voljo, a, kot je opozoril, Grčija lahko izplačilo naslednjega obroka pričakuje šele, ko bo izpolnila vse obveznosti.

V okviru tretjega programa t. i. pomoči oziroma posojil so Grčiji zagotovljena sredstva v višini do 86 milijard evrov iz Evropskega mehanizma za stabilnost, vendar pa mora država izvesti potrebne reforme, ki naj bi državo vrnile na pot gospodarske rasti.