V Sloveniji pomoč v hrani prejema okoli 180.000 ljudi (slika je simbolična). Foto: EPA
V Sloveniji pomoč v hrani prejema okoli 180.000 ljudi (slika je simbolična). Foto: EPA
Pomoč v hrani
"Največji kos pogače" prejme Italija (klikni za povečavo). Foto: Evropska komisija

Slovenija je za letos od EU-ja prejela dobrih 2,6 milijona evrov za izvedbo pomoči v hrani najbolj socialno ogroženim ljudem. To je za okoli 300.000 več kot v lanskem letu. Rdeči križ Slovenije in Slovenska Karitas bosta v ta namen skupno prejela 2 milijona litrov mleka, 2.228 ton testenin, 830 ton pšenične moke, dobrih 151 ton belega sladkorja in 623 ton brušenega riža.
Projekt pomoči v hrani iz intervencijskih zalog za ogrožene osebe je v Sloveniji skupni projekt ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki na podlagi javnega razpisa izbere humanitarne organizacije za razdeljevanje hrane ter določi merila za socialno ogrožene. Kot vsako leto so v januarju in februarju na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja potekali razpisi za izbiro proizvajalcev hrane. Izbrana podjetja dobavljajo osnovna živila v centralna skladišča Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas v več delih.

Slovenija je pomoč prejela štirikrat. Komisija je Sloveniji za izvedbo ukrepa v letu 2006 dodelila 1.334.827, v letu 2007 1.929.341 , v letu 2008 1.499.216 ter v lanskem letu 2.279.813 evrov.


Ukrep pomoči v hrani se v EU-ju izvaja od leta 1987. Leta 2008 jo je prejelo 14.393.854 ljudi. Letos bo poleg Slovenije ukrep izvajalo še 18 držav članic Unije.
Kdo je upravičen do pomoči?
Nabor upravičencev je dokaj širok. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, v posebni uredbi našteje upravičence, ki so:
- prejemniki denarne socialne pomoči;
- posamezniki ali družine, ki s svojimi dohodki presegajo cenzus za dodelitev denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu in za katere pristojni Rdeči križ Slovenije/Območno združenje ali Slovenska Karitas/Župnijska Karitas presodi, da potrebujejo pomoč oziroma jih na te napoti pristojni center za socialno delo;
- zaposleni, ki dalj časa niso prejeli plače, npr. "stečajniki";
- brezposelni, ki so končali javna dela in niso upravičeni niti do nadomestila za primer brezposelnosti niti do denarne socialne pomoči;
- posamezniki ali družine, ki se nenadoma znajdejo v težkih življenjskih, materialnih in socialnih okoliščinah, na katere ne morejo vplivati in zaradi katerih imajo dodatne stroške (starost, bolezen, invalidnost, duševno stanje …);
- posamezniki ali družine, prizadete zaradi naravnih ali drugih nesreč večjega ali manjšega obsega;
- posamezniki brez statusa, stalnega prebivališča ter tujci in izbrisani;
- posamezniki, ki se jim nudi pomoč v zavetiščih, zatočiščih, sprejemališčih, javnih kuhinjah, materinskih in prehodnih domovih in podobnih socialnih institucijah ter posamezniki odvisniki; - posamezniki, ki so udeleženci taborov, zdraviliških letovanj, namenjenih socialno ogroženim, oziroma preventivnih taborov in delavnic za otroke in mladino;
- brezdomci na ulici v primeru konzervirane hrane.