Generalni pravobranilec, Estonec Priito Pikamäe, je ob koncu julijske ustne obravnave v primeru slovenske tožbe sporočil, da bo svoje sklepne predloge predstavil 6. novembra. Ta datum je veljal še do pred kratkim, zdaj pa so objavo preložili za več kot en mesec.

Na sodišču o razlogih za preložitev nočejo govoriti. Na vprašanje, kako pogoste so takšne preložitve, pa so odgovorili, da so še kar pogoste, da se to zgodi približno enkrat na mesec, običajno takrat, ko pravobranilec potrebuje več časa za pripravo mnenja.

Julija je sodišče na ustni obravnavi presojalo hrvaški ugovor, da v tem primeru ni pristojno razsojati, ker so meje med državami stvar mednarodnega, ne evropskega prava. Hrvaška in Slovenija sta predstavili znana stališča. Hrvaška je ponovila, da zanjo arbitražna razsodba ne velja in da je jedro spora potek meje, ne interpretacija prava EU-ja. Ob tem je dodala, da bi bil edina možna pravna podlaga za presojanje sodišča v tem sporu 273. člen pogodbe EU-ja.

Slovenija pa je poudarila, da pri slovenski tožbi ne gre za vprašanje meje, saj je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in pravnomočna, ter ponovila, da Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne razsodbe o meji krši evropska pravila in politike.

Slovenija v tožbi Hrvaški očita kršenje načel vladavine prava in lojalnega sodelovanja med članicami EU-ja ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil o gibanju oseb prek meja ter direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Če se sodišče razglasi za pristojno, je na vrsti vsebinska obravnava glede tožbenih zahtevkov Slovenije. Sodišče se lahko odloči tudi, da združi končno odločitev glede pristojnosti z vsebinsko obravnavo, a to je po neuradnih navedbah manj verjetno.