Hrvaška in Slovenija sta v ustni obravnavi o dopustnosti slovenske tožbe proti Hrvaški, ki je trajala približno dve uri in pol, najprej predstavili svoja stališča.

Hrvaška stališča je v angleščini predstavila odvetnica Jemima Stratford, ki je v uvodu poudarila neizmeren ponos Hrvaške, da je članica EU-ja, in njeno zavezanost vrednotam, zapisanim v pogodbi EU-ja, ter da se sodišča ne bi smelo neprimerno vpletati v dvostranske spore. Ponovila je hrvaško stališče, da je Hrvaška izstopila iz arbitražnega postopka pred razglasitvijo arbitražne razsodbe in da ne sprejema veljavnosti arbitražne razsodbe. Poudarila je, da bi lahko Hrvaška sprožila spravni postopek v okviru tega procesa, a se je do zdaj želela temu izogniti, ker se ji zdi izpogajana rešitev boljša.

Hrvaška je ponovila, da sodišče ni pristojno odločati o tem, Slovenija pa argumente, da Hrvaška z neizvajanjem razsodbe krši pravo EU-ja. Čeprav Slovenija ponavlja, da je arbitražna razsodba dejstvo, pa je dejstvo po besedah hrvaške odvetnice tudi to, da ta razsodba ni izvajana na terenu. Slovenija po navedbah hrvaške odvetnice ustvarja umeten spor, saj da Hrvaška deluje v skladu s svojim pravnim razumevanjem svojih meja, enako ravna Slovenija.

Slovensko stališče je predstavila agentka Maja Menard, ki je govorila v slovenščini. Poudarila je, da pri slovenski tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna, pravnomočna in samoizvršljiva; državi sta zavezani, da jo spoštujeta. Ponovila je stališče, da Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne razsodbe o meji krši evropska pravila in politike.

Sledila so vprašanja sodnikov, ki jih je med drugim zanimala opomba v povezavi z arbitražo k hrvaški pristopni pogodbi. Generalni pravobranilec na Sodišču EU-ja Estonec Priit Pikamäe je ob koncu ustne obravnave sporočil, da bo svoje sklepne predloge predstavil 6. novembra.

Sodišče bo najprej odločalo le o svoji pristojnosti za obravnavo tožbe, je za Radio Slovenija poudarila Janja Hojnik, strokovnjakinja za evropsko pravo, in dodala: "Hrvaška se za zdaj ni izrekala o ničemer drugem, podali so le ugovor glede pristojnosti, ne pa tudi glede vsebinskih očitkov naše države."

Po ustni obravnavi optimizem na obeh straneh
Slovenska agentka Maja Menard je po ustni obravnavi dejala, da je obravnava potekala zelo po pričakovanjih in da so njeni občutki pozitivni. "Zadovoljni smo, da smo imeli priložnost svoja stališča ponovno predstaviti, tokrat pred velikim senatom, kar zadevi daje velik pomen. Je bila pa po pričakovanjih prav tako intenzivna debata z vprašanji sodnikov, ki so nam ponovno dala možnost, da damo sodnikom še nekaj dodatnih pojasnil," je povedala Menardova, ki odločitev sodišča pričakuje na začetku prihodnjega leta.

"Sodišče mora narediti svoje," je dogajanje v Luksemburgu zadržano komentiral premier Marjan Šarec. Pri tem je še dodal: "Saj veste, sodišča so vedno nepredvidljiva." Predsednik DeSUS-a in nekdanji zunanji minister Karl Erjavec je izrazil prepričanje, da je Sodišče EU-ja pristojno za odločanje o tožbi Slovenije proti Hrvaški. Kot je poudaril, je namreč zaradi neuresničevanja arbitražne razsodbe posredno kršeno pravo EU-ja.

Hrvaška državna sekretarka na zunanjem ministrstvu Andreja Metelko Zgombić po ustni obravnavi o dopustnosti slovenske tožbe glede arbitraže verjame, da bo Sodišče EU-ja presodilo v prid hrvaškim argumentom, da torej ni pristojno v tem primeru. Na to po njenem mnenju kaže tudi dejstvo, da je sodnike najbolj zanimal mednarodnopravni vidik spora.

Ključno vprašanje je še vedno, kje poteka meja med državama, šele nato je mogoče govoriti o spoštovanju prava EU-ja, je poudarila Metelko Zgombićeva. Razprava je bila po njenih besedah zanimiva, morda na trenutke nekoliko preveč podrobna. Ob tem je znova poudarila, da Hrvaška poziva Slovenijo k pogajanjem o meji, saj da je le tako mogoče doseči rešitev.

Sodišču predseduje Belgijec Koen Lenaerts
Sodnik poročevalec v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega pravnega reda kot posledice neizvajanja arbitražne razsodbe je Britanec Christopher Vajda. V velikem senatu, ki bo presojal v tem primeru, sta tudi Slovenec Marko Ilešič in Hrvat Siniša Rodin. Predseduje mu predsednik sodišča, Belgijec Koen Lenaerts.

Člani petnajstčlanskega velikega senata so poleg omenjenih štirih še podpredsednica Španka Rosario Silva de Lapuerta, Bolgar Aleksander Arabadžiev, Luksemburžan Francois Biltgen, Čeh Jirži Malenovsky, Slovak Daniel Švaby, Litovec Irmantas Jarukaitis, Francoz Jean-Claude Bonichot, Nizozemka Alexandra Prechal, Poljak Marek Safjan, Italijanka Lucia Serena Rossi in Avstrijec Andreas Kumin. Generalni pravobranilec je Estonec Priit Pikamäe.

Jezik postopka je hrvaščina oziroma jezik tožene države. Slovensko ekipo poleg agentke Maje Menard sestavlja še odvetnik Jean-Marc Thouvenin. Hrvaška agentka je Gordana Vidović Mesarek.

Slovenija tožbo vložila lani
Slovenija v tožbi, ki jo je vložila lani, Hrvaški očita, da z neizpolnjevanjem arbitražne razsodbe krši evropski pravni red, in sicer načela spoštovanja vladavine prave in lojalnega sodelovanja med članicami ter določila skupne ribiške politike, schengenski pravni red in direktivo o pomorskem prostorskem načrtovanju. Sama arbitražna razsodba pa za Slovenijo ni več vprašanje, temveč dejstvo, ki da ga sodišče mora upoštevati.

Šele po odločitvi sodišča glede dopustnosti tožbe bo, če se bo razglasilo za pristojno, na vrsti vsebinska obravnava glede tožbenih zahtevkov Slovenije. Lahko se sicer odloči tudi, da združi končno odločitev glede pristojnosti z vsebinsko obravnavo.

Kaj bo povedal pravobranilec EU-ja?
Generalni pravobranilec EU-ja, pristojen za ta primer, je nekdanji estonski vrhovni sodnik Priit Pikamäe. Mnenje pravobranilca za senat ni zavezujoče. Statistika kaže, da v približno 80 odstotkih sodba sledi mnenju pravobranilca, a na sodišču poudarjajo, da prav v najpomembnejših primerih ta korelacija ne drži, na primer v nedavnem primeru o nemških vinjetah je bilo mnenje pravobranilca drugačno od sodbe, tako da je težko kar koli posploševati.

Sodišče je k sodelovanju pozvalo tudi komisijo
Sodišče je k sodelovanju pozvalo tudi Evropsko komisijo, kjer vsebine svojega odgovora ne želijo komentirati, po neuradnih informacijah pa naj bi pravna služba komisije potrdila povezavo med neizvajanjem arbitražne razsodbe in evropskim pravnim redom. So pa v komisiji ob tem poudarili, da je kolegij komisarjev junija lani potrdil, da je to vprašanje mednarodnega prava, ki ga morata rešiti vpleteni državi.

S sodišča so v petek na vprašanje, ali bo na obravnavi navzoča tudi komisija, odgovorili, da zaradi občutljive narave tega primera do začetka obravnave ne smejo razkrivati informacij o udeležencih.

Tonin: Drenikova ni delala za hrvaško obveščevalno službo

Pooblaščena skupina komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je skupaj z njenim predsednikom Matejem Toninom obiskala Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova), kjer so opravili pogovore s tistimi pripadniki Sove, ki so neposredno izobraževali projektno skupino, ki je delala pri projektu arbitraže in je izobraževala tudi nekdanjo agentko Simono Drenik.

Kot je v izjavi za medije pojasnil Tonin, je Sova v primeru prisluškovalne afere v arbitraži o meji med Slovenijo in Hrvaško dobro opravila svojo nalogo, vendar pa vsi njeni predlogi niso bili upoštevani.

Na podlagi predstavljenega je po njegovih besedah jasno, da "ni mogoče razumeti, da je kakršna koli komunikacija po stacionarnih telefonih dovolj varna komunikacija, da bi se lahko prek tega prenašale kakršne koli zaupne informacije". Tudi iz serije različnih pričanj člani Knovsa po njegovih besedah ugotavljajo, da je bil projekt prioriteta vseh, tako v kadrovskem kot v finančnem smislu. Tonin tako ocenjuje, da je Sova svoje delo v tem primeru opravila dobro. Projektni skupini je zagotovila ustrezno zaščito komunikacije, da informacije niso odtekale, prav tako je bila dobra varnost zagotovljena v komunikaciji med odvetniško ekipo in projektno skupino.

Zapletlo pa se je pri komunikaciji med takratnima slovensko agentko v arbitraži Simono Drenik in slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem. Vendar Tonin na podlagi danes predstavljenih dokazov lahko "verodostojno potrdi", da Drenikova ni delala za hrvaško obveščevalno službo. Toninu se zdi zlasti pomembno, da bi se iz poročila, ki ga bodo pripravili čez poletje, naučili, da "smo vsi skupaj odgovorni in poklicani, da dvignemo varnostno zavedanje, da je z občutljivimi informacijami treba zelo previdno ravnati".