"Dejstvo je, da bomo soočeni z velikimi spremembami, in potrebno je ukrepanje," je v odgovoru na vprašanje, kakšna je njegova vizija prihodnosti Slovenije, poudaril Pahor in ob tem izpostavil prihajajoče nove poklice, onesnaženje oceanov in staranje prebivalstva kot ključne izzive prihodnosti, ki jih bo treba reševati po mirni poti, pri čemer je "veliko odvisno od naše modrosti, kako bomo te spremembe upravljali".

Glede pojava nacionalizmov in tudi nestrpnosti v Evropi je Pahor dejal, da so nas ti pojavi vedno spremljali. "Kar pa zadeva fenomene v naši soseščini, pa je tako, da moramo kljub temu ali pa prav zaradi tega poglobiti dobre medsosedske odnose." Pahor meni, da bi bilo za vse koristno, če s sosednjimi državami gradimo dobre stike in poglabljamo medsebojno zaupanje.

"Arbitraža je bila zame prelomnica"
Na vprašanje glede arbitraže je dejal, da je bila zanj odločitev hrvaške politike, da odstopi od arbitraže, neka prelomnica, po kateri si je vzel čas za premislek, ali naj "poruši te mostove in reče, da v takšnih okoliščinah ne more sodelovati, ali pa da poskuša izkoristiti prvo priložnost za srečanje s predsednico in dialog navkljub temu, da imata različna stališča do tega".

Glede notranjepolitičnih razmer je dejal, da trenutno vlada politična stabilnost, ki je lahko dobro izhodišče za nekaj projektov, med katerimi je izpostavil spremembo zdravstvenega in pokojninskega sistema ter izboljšanje gospodarskih razmer. Čas za resnejše ukrepe pa je, tako Pahor, zdaj ugoden. Tudi za zagristi v kisla jabolka, kot so podnebne spremembe. Pahor je sicer dejal, da dobro sodeluje s predsednikom vlade. "Ne želim dajati izjav, ki bi netile prepire. Če želim ohraniti to svojo funkcijo, da držim to skupnost skupaj, potem kdaj ne smem zamuditi priložnosti, da sem tiho."

Pahor pogreša sodelovanje med političnimi silami
"Kar pogrešam, je večje sodelovanje med glavnimi političnimi silami," je še dejal Pahor in dodal, da je "izključevanje vodilo do oblikovanja te vlade". Čeprav se to na zunaj ne vidi, Pahor meni, da je to "gladina nad čermi", ki bi hitro upadla, če bi se gospodarske razmere ali kar koli drugega poslabšalo. Prav zato bi se Pahor zavzel za več sodelovanja, ki ni nemogoče. To opaža tudi pri pogovorih o volilnem sistemu, kjer nobena izmed strank ni zaloputnila vrat in zapustila pogovorov.

"Kompromis ni znak šibkosti v politiki, ampak je znak neke moči," je dejal Pahor in dodal, da je tudi popuščanje v politiki znak modrosti, je pa pri nas prisoten del politične kulture, po kateri je popuščanje označeno kot šibkost. A prepričan je, da se politična kultura spreminja na bolje.

Vojske ne more rešiti en človek
O oceni pripravljenosti vojske je dejal, da reševanje položaja vojske ni stvar enega človeka, kot je minister, načelnica generalštaba ali vrhovni poveljnik, je pa situacija, kot pravi Pahor, "popravljiva". Po mnenju Pahorja v vojski zaradi različnih strokovnih izhodišč in vizij trpijo tudi odnosi.

Na vprašanja o zdravstvu je dejal, da ne želi biti zagovornik zdravnikov, ampak so ti že tako prek sindikata kot tudi združenj pokazali pripravljenost na dialog. "Zdaj mora tukaj svoje narediti tudi politika." Po mnenju Pahorja je tu potrebno nekaj poguma, ki ga mora imeti vlada.

"Slovenija je varna država"
"Slovenija je varna država," je odgovoril na vprašanje o migracijah in dodal, da nismo niti neposredno niti posredno vojaško ogroženi. Je pa poudaril, da so se pri njem oglasili predstavniki treh civilnih iniciativ, katerih argumenti so bili, da se ne počutijo varne, in posledično jim je padla kakovost življenja. Zato je treba narediti nekaj v povezavi z nezakonitimi prehodi meje. Med rešitvami je izpostavil več policije in vojske na meji. "Vsi razumemo stisko ljudi, ki prehajajo mejo, ne moremo pa tega tolerirati." Poudaril pa je tudi pomen enotne politike na ravni EU-ja, kar zadeva migracije.

Pahorja sicer veseli, da je bila udeležba na evropskih volitvah pri nas rekordna, čeprav nizka, in da so na celotni ravni EU-ja zmagale proevropske stranke, in ne stranke, ki integraciji nasprotujejo. To, da sta dve veliki stranki izgubili večino, pa se mu tudi zdi dobro, saj bo zdaj tudi na ravni EU-ja treba vzpostaviti dialog in sodelovanje. Veseli ga tudi preboj zelenih, saj so podnebne spremembe, kot poudarja, pomembna tema.

Pred desetletji verjel v državno lastništvo, danes ne verjame več
Glede državnega lastništva v bankah pa je dejal, da se mu je v devetdesetih letih sicer zdelo, da je to smiselno zaradi stabilnosti, ampak je pozneje to mnenje spremenil. "Slovenija v teh letih ni razvila zmožnosti, da bi z javnim premoženjem ravnala dobro, učinkovito in transparentno. Zato se mi je zdelo, da je v teh okoliščinah to modrejša odločitev." Morda bomo nekoč dozoreli in takrat lahko razmišljamo o nakupu bank, je še dejal predsednik republike.

V pogovoru je Pahor govoril tudi o prihodnosti z vidika podnebnih sprememb in potrebi po prehodu na drugačne vire energije, o napakah predsednika Evropske komisije ter o samostojnosti naše države.