To je bilo glavno sporočilo ponedeljkovega neuradnega srečanja visoke zunanjepolitične predstavnice Unije Federice Mgoherini s premierji zahodnobalkanske šesterice. Srečanja so se udeležili srbska premierka Ana Brnabić, kosovski premier Ramush Haradinaj, črnogorski premier Duško Marković, albanski premier Edi Rama, makedonski premier Zoran Zaev in predsedujoči ministrskemu svetu Bosne in Hercegovine Denis Zvizdić.

"Ob obnovljeni dinamiki širitvene politike EU-ja in priložnosti za pomemben napredek v celotni regiji je visoka zunanjepolitična predstavnica poudarila potrebo, da vsi partnerji z Zahodnega Balkana pospešijo ključne reforme," so po srečanju sporočili iz tiskovne službe Mogherinijeve. Namen neuradnega srečanja je bil skupaj razpravljati o razmerah na območju in o priložnostih za napredek v prihodnjem letu. V EU-ju poudarjajo zlasti reforme na področju vladavine prava, pravosodja in temeljnih pravic.

Črna gora najdlje na poti v EU
Vsi udeleženci so ponovili popolno zavezanost nadaljnjim prizadevanjem v sklopu procesa integracije v EU ter poudarili odločenost in interes za krepitev sodelovanja in dobre sosedske odnose ter za spodbujanje regionalnega razumevanja. V tem kontekstu so poudarili pomen pogovorov predsednikov Srbije in Kosova, Aleksandra Vučića in Hashima Thacija, za napredek v dialogu za normalizacijo odnosov med Beogradom in Prištino pod okriljem EU-ja. Srbska premierka je po srečanju poudarila, da se je Srbija dokazala kot stabilna in resna partnerica, medtem ko Priština ne izpolnjuje sprejetih dogovorov.

Najdlje na poti v EU je Črna gora, ki je doslej odprla že 30 od 35 pogajalskih poglavij, sledi pa Srbija, ki jih je odprla dvanajst. To sta edini državi, ki se že pogajata o članstvu. Albanija in Makedonija imata status kandidatke, vendar še čakata na začetek pogajanj, Makedonija že od leta 2005. Brnabićeva je po navedbah izrazila upanje, da bi lahko ti državi pristopna pogajanja začeli v prvi polovici prihodnjega leta, in poudarila, da je to v interesu celotnega Zahodnega Balkana. Na repu držav Zahodnega Balkana, ki se želijo pridružiti Uniji, sta BiH in Kosovo, potencialni kandidatki za članstvo. Reforme v BiH-u hromijo zapletene notranjepolitične razmere, Kosovo pa je v posebnem položaju, saj tako Srbija kot pet članic Unije ne priznava njegove neodvisnosti.