Zimbabvejski predsednik zaradi vladanja s trdo roko ni dobrodošel v Evropski uniji. Foto: EPA
Zimbabvejski predsednik zaradi vladanja s trdo roko ni dobrodošel v Evropski uniji. Foto: EPA

Danes gre za Zimbabve, jutri pa bomo tarča mi ali katera koli druga afriška država.

Aziz Pahad, namestnik zunanjega ministra Južnoafriške republike
Zastava Zimbabveja
Opozicija v Zimbabveju je nemočna proti Mugabeju, ki se ne želi še tako kmalu posloviti od oblasti. Foto: EPA

Portugalska bi rada iznašla način, kako na decembrski vrh EU-Afrika povabiti Mugabeja, tako da ta sploh ne bi prišel. EU je namreč zaradi avtoritarnega vladanja leta 2002 proti Zimbabveju uvedla sankcije in Mugabeju ter njegovim 90 sodelavcem prepovedala vstop v Unijo. Usmerjene sankcije je Bruselj uvedel za obdobje petih let in jih nato letos podaljšal.

"Afriki ne bo nihče ukazoval"
Afriške države so Portugalsko, ki si je za eno izmed glavnih prioritet med predsedovanjem EU-ju postavila krepitev odnosov z najrevnejšo celino, pozvale, naj se ne vmešava v seznam afriške delegacije na vrhu, medtem ko so nekatere države celo zagrozile z bojkotom vrha. Najbolj zgovoren je bil namestnik zunanjega ministra Južnoafriške republike Aziz Pahad, ki je dejal, da Afrika ne bo odstopala od stališča, da ji nihče od zunaj ne more narekovati, kdo naj bo v njeni delegaciji.

Mugabe najbolj trn v peti Britancem
Udeležbi Mugabeja na vrhu najbolj nasprotuje Velika Britanija, nekdanja kolonialna oblastnica Zimbabveja, kjer menijo, da bi bil njegov prihod znak, da je Unija pripravljena sodelovati z diktatorji. Velika Britanija je leta 2002 Zimbabveju suspendirala članstvo v skupnosti držav Commonwealth, leto dni pozneje pa je Mugabe državo kar sam izključil iz skupnosti. Britanci so sicer najpogostejša tarča Mugabejevih kritik in zimbabvejski predsednik nenehno obtožuje London, da skuša v njegovi državi izvesti državni udar.

Socrates ostaja optimist
Portugalski premier Jose Socrates ostaja optimističen in meni, da je za uspešen vrh treba ločiti dvostranske odnose od odnosov med dvema celinama, zato je prepričan, da jim bo uspelo najti primerno diplomatsko formulo za rešitev nastale težave v dobro Evropejcev in Afričanov. Če je njegov optimizem upravičen, se bo še pokazalo, vendar je treba omeniti, da je prav zaradi vprašanja Mugabeja vrh med Evropo in Afriko pred štirimi leti odpadel.

EU dvakrat že naredil izjemo
Mugabe je na oblasti v Zimbabveju že 27 let in med afriškimi kolegi kljub zatiranju opozicije uživa veliko spoštovanje zaradi boja proti kolonialni nadoblasti. Z naravnimi viri bogati Zimbabve je nekoč veljal za eno najuspešnejših afriških držav, v zadnjem desetletju pa so se stvari zaradi zgrešene predsednikove politike povsem obrnile in v državi je trenutno huda gospodarska kriza. Brezposelnost je kar 80-odstotna in država se ponaša z najvišjo inflacijo na svetu.

Bruselj je dvakrat pogledal skozi prste Mugabeju in mu kljub sankcijam dovolil prihod v EU. Prvič je bilo to leta 2003, ko se je udeležil vrha Francija-Afrika, in še leta 2005, ko je prišel na pogreb papeža Janeza Pavla II.

G. V.

Danes gre za Zimbabve, jutri pa bomo tarča mi ali katera koli druga afriška država.

Aziz Pahad, namestnik zunanjega ministra Južnoafriške republike