Slovenija pozdravlja objavo drugega letnega poročila o stanju vladavine prava v EU-ju, so sporočili z MZZ-ja in dodali, da Slovenija že vse od same pobude naprej podpira mehanizem za spremljanje vladavine prava, pripravo letnih poročil Evropske komisije in na tej osnovi izvedbo letnega dialoga o vladavini prava.

Po njihovi oceni je utrjevanje in razvoj instrumentarija koristen za krepitev vladavine prava v EU-ju, kar "je bistveno za delovanje Unije kot celote, njenega pravnega reda, zaupanja državljanov v institucije in medsebojnega zaupanja med državami članicami".

Dodali so, da letošnje poročilo v primerjavi z lanskim upošteva tudi implementacijo ugotovitev, razvoj dogodkov in pregled napredka po posameznih področjih, vključuje pa tudi vidike v povezavi z razmerami zaradi pandemije covida-19.

Poudarili so, da mora spremljanje stanja vladavine prava odražati dejansko sliko na podlagi sledenja merilom objektivnosti, transparentnosti, nepristranskosti in enaki obravnavi vseh držav članic ob uporabi verodostojnih, zanesljivih in primerljivih virov ter razumevanju relevantnih okoliščin, sorodnosti in razlik v državah članicah in institucijah EU-ja.

Napovedali so še, da bo Slovenija, predsedujoča Svetu EU-ja, dejavno prispevala k nadaljnji tvorni obravnavi poročila. "Dialog bo vodila v smer, ki države povezuje v skupnost evropskih vrednot ob spodbujanju skupne kulture vladavine prava in boljšega razumevanja različnih sistemov v članicah," so zapisali in napovedali, da si bo Slovenija prizadevala za konstruktivne razprave ter iskanje sinergij med mehanizmi za krepitev vladavine prava v Uniji.

Skopi odzivi pravosodnega ministrstva

Evropska komisija je med drugim izrazila zaskrbljenost, ker Slovenija še vedno ni predlagala delegiranih tožilcev za Evropsko javno tožilstvo. V odzivu so na pravosodnem ministrstvu glede tega zapisali zgolj, da je ministrstvo za pravosodje 9. julija objavilo nov javni poziv državnim tožilcem k vložitvi kandidatur za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev, in dodali, da glede trajanja sodnih postopkov še vedno izstopajo kazenski postopki glede gospodarskega in finančnega kriminala, zlasti pranja denarja.

V poročilu je tudi poudarjeno podaljšanje postopkov na prvi stopnji pred upravnim sodiščem. "Obe problematiki sta kompleksni in dolgoročni ter ju ministrstvo obravnava z več komplementarnimi ukrepi," so pojasnili.

Med izzivi poročilo omenja še širitev možnosti elektronskega poslovanja med sodiščem in strankami postopka ter med samimi sodišči.

Ministrstvo je določene korake na normativnem področju storilo konec lanskega in na začetku tega leta ter prenovilo podzakonske akte o elektronskem poslovanju v sodnih postopkih. Dodali so, da bodo nadaljevali zagotavljanje tako ustreznih normativnih podlag kot tudi sredstev za videokonferenčne obravnave na sodiščih.

Komisija je sicer v poročilu prepoznala napredek na področju uvedbe in nadgradnje digitalnih orodij sodišč za upravljanje in obvladovanje sodnih postopkov, elektronsko vlaganje predlogov na področju zemljiške knjige, postopkov zaradi insolventnosti, sodnega registra in izvršbe na podlagi verodostojne listine, so zapisali na ministrstvu.

V poročilu je Bruselj poudaril tudi izboljšavo zakonskega okvira za delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, ki je bila sprejeta oktobra 2020 in s katero je komisija pridobila nova orodja na področju krepitve integritete in preprečevanja korupcije.

Resne skrbi na področju vladavine prava

Glavno sporočilo Sloveniji v drugem letnem poročilu o vladavini prava v članicah EU-ja je, da obstajajo na področju vladavine prava v Sloveniji resne skrbi, ki jih je komisija tudi zelo natančno in jasno navedla, pa je po objavi poročila povedal slovenski EU-komisar Janez Lenarčič.

Sorodna novica Bruselj zaskrbljen glede imenovanja tožilcev in groženj novinarjem v Sloveniji

V poročilu ni po njegovih besedah nikakršnega presenečenja. Nekaj je izboljšav glede na lani, zlasti pri informatizaciji v sodstvu, hkrati pa je izražena velika zaskrbljenost komisije nad poslabšanjem stanja na področju svobode medijev ter neimenovanja državnih tožilcev in delegiranih evropskih tožilcev.

Komisija po Lenarčičevih besedah navaja skrb vzbujajoče stanje na področju medijev, pri čemer je poudarila predvsem dvoje: nadaljnje neplačevanje javnih storitev STA-ja kljub večkratnim jasnim pozivom, naj se financiranje zagotovi nemudoma, ter nadaljnje nadlegovanje novinarjev, zlasti na družbenih omrežjih.

Na vprašanje, zakaj je v primeru STA-ja v poročilu uporabljen razmeroma šibek jezik, je komisar poudaril, da je poročilo komisije glede STA-ja jasno – pove, da financiranja ni, čeprav je to obveznost vlade in kljub pozivom komisije k zagotovitvi financiranja.

Lenarčič je ob tem poudaril tudi nujnost zagotovitve neodvisnosti STA-ja. "Gre za dve stvari – gre za financiranje in za ohranitev neodvisnosti. Kar z drugimi besedami pomeni, da se to financiranje, ki ga je vlada dolžna zagotoviti, ne more pogojevati na način, da bi se okrnila neodvisnost STA-ja," je poudaril.

Sorodna novica Evropska komisija: Pozitivni premiki v članicah EU-ja, zaskrbljenost glede Madžarske in Poljske

Na vprašanje, ali bo poročilo imelo kakšen učinek, pa je Lenarčič odgovoril, da je poročilo predvsem preventivnega značaja in da ima vlogo zgodnjega opozarjanja. Bistveno se mu zdi, da se o tem govori tako na evropski ravni kot v članicah, saj da je že to dosežek sam po sebi.

Ne bo pa ostalo samo pri tem, zagotavlja Lenarčič. Komisija bo po njegovih besedah skrbno spremljala stanje in bo poskušala tudi ukrepati, ko bo to potrebno. Ima več vzvodov: postopek po 7. členu, vložitev tožbe pred Sodiščem EU-ja in uredbo o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

"To so vzvodi, ki so na voljo ali v pripravi. Od stanja v članici pa je odvisno, ali in kateri od teh vzvodov bo uporabljen," je še poudaril komisar po objavi drugega letnega poročila komisije o vladavini prava v članicah EU-ja.

Po mnenju premierja Janeza Janša pa gre pri tem za politično izjavo komisarja Lenarčiča, ki se je pridružil nekaj posameznikom v Evropski komisiji pri pogojevanju evropskih sredstev za okrevanje za Slovenijo. "In ostal na srečo v manjšini. Gre za prvi znani primer, ko je nek komisar skušal neposredno oškodovati lastno državo," je Janša zapisal na družbenem omrežju Twitter.

Kdaj mehanizem za ukrepanje?

Evropska poslanka Ljudmila Novak (EPP/NSi) je danes tvitnila, da je poročilo pomemben korak naprej k varovanju temeljnih vrednot EU-ja.

"Upam pa, da bo komisija kmalu predstavila tudi mehanizem za odločno ukrepanje zoper države kršiteljice. Še posebej, ko gre za denar evropskih davkoplačevalcev," je poudarila poslanka.

Skrb vzbujajoče stanje pravne države

Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) pa je v odzivu opozorila, da je "stanje pravne države v Sloveniji, kot ga je ocenila Evropska komisija, bolj skrb vzbujajoče, kot smo pričakovali in kot nam želi to predstaviti vlada Janeza Janše". Posvarila je, da smo, "namesto da bi odpravili pomanjkljivosti iz prejšnjega poročila, zabredli še globlje".

"Vladavina prava ne pomeni, da je vlada Janeza Janše nad zakoni ali da lahko ena politična stranka ali koalicija ugrabita državo za uveljavljanje svojih strankarskih interesov," je SD zapisal v sporočilu za javnost.

Fajon pa je še poudarila, da danes predstavljena priporočila ne smejo ostati samo črka na papirju ali brezzobi tiger, temveč morajo služiti temeljiti razpravi ter konkretnim ukrepom, ko je to za zaščito osnovnih demokratičnih postulatov nujno potrebno.