Poročilo našteva prakse v članicah, ne uvaja pa ukrepov proti kršilcem, zato kritiki pravijo, da je to le še en brezzobi tiger Unije.

Komisija v poročilu ugotavlja, da se položaj glede svobode in pluralizma medijev v Sloveniji slabša. "Spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem so vse večji vir zaskrbljenosti. Poroča se o več tožbah proti novinarjem z zastraševalnim učinkom," navaja.

Glede Slovenske tiskovne agencije (STA) v poročilu piše: "Nacionalni in mednarodni deležniki so izrazili zaskrbljenost, potem ko so oblasti zavrnile financiranje STA v letu 2021." V preteklih mesecih je komisija sicer glede tega vprašanja podala precej močnejša sporočila.

Komisija navaja tudi, da zakon sicer zagotavlja neodvisnost medijskega regulatorja, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), a da izzivi ostajajo glede sredstev za izvajanje širokega nabora nalog in zavezanosti nadaljnji krepitvi njegove neodvisnosti.

Sorodna novica MZZ bo preučil poročilo, pravosodno ministrstvo je skopo, SD kritičen: Zabredli smo še globlje

Kritike evropske komisarke Jourove

Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova je dejala, da je že večkrat odkrito kritizirala negotovo financiranje agencije. Gre za javno službo in v skladu s slovensko zakonodajo je treba za to storitev zagotoviti stabilno financiranje, da bodo lahko novinarji opravljali svoje delo, je poudarila.

Ob tem je povedala, da so spremljali spontano donacijsko kampanjo Za obSTAnek, ki ji je sicer všeč, vendar pa mora kot komisarka poudariti, da takšna podpora javnemu mediju ni sistemska in zaželena rešitev.

Spomnila je tudi na odločitev komisije glede državne pomoči STA-ju, ki so jo v Bruslju notificirale slovenske oblasti. Hiter odziv komisije v tem primeru po njenih navedbah jasno potrjuje, da komisija misli, da je pomembno zagotoviti zadostna sredstva za agencijo.

Komisar za pravosodje Didier Reynders je poudaril pomen stabilnega financiranja STA-ja. Pri ustreznem financiranju agencije je po njegovih besedah komisija vztrajala tudi na obisku v Sloveniji na začetku julija.

Tako sta komisarja odgovorila na vprašanje STA-ja, zakaj v poročilu glede financiranja agencije piše zgolj, da so "nacionalni in mednarodni deležniki izrazili zaskrbljenost, potem ko so oblasti zavrnile financiranje STA-ja v letu 2021", ko pa je bilo od komisije v preteklih mesecih v povezavi s tem slišati precej močnejša sporočila.

"Če pogrešate močnejšo izjavo v poročilu, tu je moja izjava. Položaj tiskovne agencije spremljamo in pričakujemo, da bodo slovenske oblasti znova zagotovile stabilno financiranje, ki vam bo omogočilo, da opravljate svoje delo," je poudarila na novinarski konferenci v Bruslju.

Pozitivni premiki v pravosodju

V delu o pravosodju navaja komisija nekaj pozitivnih premikov, na primer sodbo ustavnega sodišča, da so pravila glede parlamentarne preiskave neustavna, ker ni dovolj varoval glede neodvisnosti sodstva, kar sodnikom zagotavlja pomembno zaščito. Neupravičene zamude pri imenovanju državnih tožilcev in zamuda pri imenovanju evropskih delegiranih tožilcev sprožajo zaskrbljenost, še ugotavlja komisija v poglavju o Sloveniji. Navaja tudi, da ostajajo izzivi v postopkih v povezavi z gospodarskim in finančnim kriminalom.

V delu o boju proti korupciji komisija ugotavlja, da se pravni in institucionalni okvir izboljšuje ter da so zakonodajne spremembe izboljšale neodvisnost in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), a da njeni človeški viri ostajajo omejeni.

Zaskrbljenost ostaja tudi glede učinkovitosti izvajanja protikorupcijskih pravil, na primer glede navzkrižja interesov in žvižgačev. Izzivi ostajajo zlasti glede zmožnosti izvajanja učinkovitih preiskav in majhnega števila obsodb zaradi korupcije, še posebej na visoki ravni.

V opisu stanja sistema zavor in ravnovesij pa komisija med drugim navaja, da je ustavno sodišče izboljšalo učinkovitost in igralo dejavno vlogo pri pregledovanju ukrepov v povezavi s covidom-19 ter da se civilna družba spoprijema s številnimi izzivi, ki vplivajo na delovanje nevladnih organizacij.

Sorodna novica Evropska komisija: Pozitivni premiki v članicah EU-ja, zaskrbljenost glede Madžarske in Poljske

Sloveniji zaradi neimenovanja tožilcev grozi zamrznitev EU-sredstev

Reynders je na novinarski konferenci znova pozval k čimprejšnjemu imenovanju evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji, saj se krši zakonodaja. Če se to ne bo zgodilo zelo hitro, bo po poletju odločil o ukrepih, je napovedal.

"Jasno je, da smo pozni. Da smo prepozni," je poudaril. Zdaj analizirajo položaj v Sloveniji in nov postopek. Če bo Slovenija kršila zakonodajo, bodo premislili o postopku pred Sodiščem EU-ja. Ker pa gre tudi za zaščito proračuna EU-ja, bodo, če ta ne bo zagotovljena, premislili tudi o drugih orodjih, je še dejal.

V EU-ju sicer od januarja velja uredba o pogojevanju uporabe evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Komisija je za jesen napovedala prve korake na podlagi te uredbe. Sloveniji tako v primeru neimenovanja evropskih delegiranih tožilcev grozi tudi zamrznitev evropskih sredstev.

Preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev

Temeljni namen tega poročila – prvega je komisija objavila lani konec septembra – je bil razelektriti precej toksično razpravo članic. Poljska in Madžarska, ki sta že dalj časa pod drobnogledom Bruslja, sta namreč komisiji očitali, da ne obravnava vseh članic enako, češ da so tudi drugje težave.

Letno poročilo, ki naj bi bilo preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev, se osredotoča na štiri stebre: pravosodni sistem, okvir za boj proti korupciji, svobodo in pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij ob osredotočenosti na vpliv covida-19 na vladavino prava.

Komisija v poročilu v glavnem povzema dejstva in že znane ocene, sama pa ne razsoja. Poudari pozitivne in negativne vidike, pri čemer pri negativnih v glavnem izraža različne stopnje zaskrbljenosti in opozarja na izzive. Ob predstavitvi prvega poročila ni izrecno poudarjala posameznih držav.

Tudi tokrat v Bruslju pojasnjujejo, da ni namen te vaje kazati s prstom na posamezne članice, temveč zagotoviti enako obravnavo vseh in spodbuditi razpravo. Ob tem zavračajo kritike, da je poročilo le akademska vaja in da nima učinka, a podajo le malo konkretnih primerov o nasprotnem.

Prav tako danes v Bruslju niso želeli podati niti splošne ocene, ali se je stanje glede vladavine prava v Uniji v preteklem letu izboljšalo ali poslabšalo, niti primerjalne ocene, v katerih članicah se je izboljšalo oziroma poslabšalo.

Slovensko predsedstvo bo v prihodnjih mesecih vodilo dialog članic na podlagi tega poročila. Oktobra je predvidena splošna razprava o stanju vladavine prava v celotnem EU-ju, novembra pa razprava o Italiji, Hrvaški, Cipru, Latviji in Litvi, ki so na vrsti po protokolarnem abecednem redu.

Dialog na podlagi tega poročila je eden od treh vzporednih procesov na ravni EU-ja, povezanih z vladavino prava. Drugi je postopek po 7. členu v primeru Madžarske in Poljske, ki je že dolgo v zastoju. Tretji pa dogajanje v povezavi z uredbo o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.