Sodišče v Luxembourgu je v celoti pritrdilo stališčem Evropske komisije, da Poljska pri sprejemanju novega disciplinskega režima, ki velja tako za vrhovne kot nižje sodnike, ni izpolnila obveznosti, ki ji jih nalaga pravo Evropske unije.
Sodniki so razsodili, da nepristranskost in neodvisnost novega disciplinskega senata vrhovnega sodišča nista zadostno zagotovljeni ter da senat ni zaščiten pred posrednim ali neposrednim vplivom izvršne in zakonodajne oblasti.
Disciplinski senat ima med drugim pravico sodnikom odvzeti njihovo imuniteto, da se lahko proti njim sprožijo kazenski postopki, in jim znižati plačo, pojasnjuje francoska tiskovna agencija AFP.
Sporna reforma: Člane disciplinskega senata imenuje parlament
Vzrok za to je kombinacija različnih dejavnikov, tudi konteksta širših reform poljskega pravosodja in načina, na katerega je bil senat vzpostavljen. Po oceni sodnikov EU-ja je problematičen način imenovanja vrhovnih sodnikov in članov disciplinskega senata.
Člane disciplinskega senata poljskega vrhovnega sodišča je nekoč imenoval državni odbor sodnikov. Poljska vlada je v sklopu pravosodnih reform sprejela zakonodajo, po kateri člane disciplinskega senata imenuje parlament.
Sporna reforma: Tudi vsebina sodbe je lahko prekršek
Sodišče EU-ja kot sporno omenja tudi prakso, da se lahko po novem kot disciplinski prekršek sodnikov navadnih sodišč obravnava tudi vsebina njihovih sodb, to pa odpira vrata za politični nadzor nad delom sodnikov in politične pritiske nanje.
Poleg tega sistem ne zagotavlja, da bi bili disciplinski postopki proti sodnikom navadnih sodišč pregledani v razumnem času, s čimer se krši njihova pravica do obrambe in spodkopava njihova neodvisnost.
Sporna reforma: Sodniki se ne smejo obrniti na Sodišče EU-ja
Reforma sodnikom tudi preprečuje, da Sodišče EU-ja prosijo za pojasnilo. Sodišče EU-ja ugotavlja, da to ni v skladu s sistemom pravosodnega sodelovanja med nacionalnimi sodišči in Sodiščem EU-ja, kot ga vzpostavljajo pogodbe Unije z namenom zagotavljanja enotne interpretacije prava EU-ja.
Kaj sledi?
Ko Sodišče EU-ja odloči, da neka država članica Unije ni izpolnila svojih obveznosti glede prava EU-ja, mora ta država sprejeti potrebne ukrepe. V nasprotnem primeru lahko med drugim sledijo finančne kazni. A Poljska na to očitno ni pripravljena, zato se nakazuje dodatna zaostritev odnosov med institucijami Unije in oblastmi v Varšavi.
To nakazuje tudi sredna odločitev poljskega ustavnega sodišča, da začasni ukrepi, ki jih je pred tem izreklo Sodišče EU-ja in s katerimi je med drugim zahtevalo takojšnjo prekinitev dela disciplinskega senata, niso v skladu s poljsko ustavo.
Prav danes naj bi poljsko ustavno sodišče tudi odločilo o tem, ali naj ima na Poljskem pravo EU-ja primarnost pred nacionalnim pravom. Nekdanji poljski ustavni sodniki so izrazili mnenje, da bi takšna sodba pomenila hudo kršitev obveznosti članice Unije.
Nadaljevanje spora
Varšava in Bruselj sta zaradi poljskih pravosodnih reform že več let v sporu. Poljska vlada trdi, da so reforme nujne za spopad s korupcijo in prekinitev zapuščine komunističnega obdobja v poljskem pravosodju. Evropska komisija na drugi strani meni, da spodkopavajo vladavino prava in neodvisnost sodstva.
Predstavnik vlade v Varšavi Piotr Müller je za javno radiotelevizijo TVP1 že ocenil, da skuša Sodišče EU-ja "očitno prevzeti pristojnosti držav članic" na področju pravosodja. Kot je vztrajal, si institucije EU-ja očitno želijo pristojnosti, ki presegajo tiste, ki jim jih zagotavljajo pogodbe Unije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje