V evrskem območju je primanjkljaj v tretjem trimesečju dosegel 5,8 odstotka BDP-ja, v celotni Uniji pa 5,6 odstotka.

Med članicami EU-ja, za katere je Eurostat imel podatke, se je v četrtletni primerjavi javnofinančni primanjkljaj v deležu od BDP-ja po sezonsko prilagojenih podatkih najbolj znižal v Sloveniji, kjer je upadel s 17 odstotkov BDP-ja na 1,8 odstotka BDP-ja. Sledili sta Poljska, kjer je zdrsnil s 17,1 na 4,6 odstotka BDP-ja, in Španija, kjer je nazadoval z 19,5 na 7,7 odstotka BDP-ja.

Le malenkostno je medtem nazadoval na Portugalskem (z 8,2 na 7,7 odstotka BDP-ja) in v Latviji (s 6,1 na 5,6 odstotka BDP-ja), v Litvi pa se je celo zvišal s 6,5 na 8,7 odstotka BDP-ja.
Javni dolg je medtem v tretjem lanskem četrtletju ob okrepljenem zadolževanju držav za spopad s posledicami pandemije covida-19 še naprej naraščal. V evrskem območju se je glede na drugo četrtletje povečal s skoraj 10.950 milijard evrov na nekaj več kot 11.112 milijard evrov oz. s 95 odstotkov BDP-ja na 97,3 odstotka BDP-ja. Glede na tretje četrtletje 2019 je bil javni dolg v evrskem območju višji za skoraj 943 milijard evrov ali za 11,5 odstotne točke v deležu od BDP-ja.

Javnofinančni primanjkljaj v območju evra je sicer v drugem letošnjem četrtletju, ki ga je zaznamovalo zaprtje javnega življenja zaradi pandemije covida-19, po najnovejših sezonsko prilagojenih podatkih dosegel 11,9 odstotka BD-jaP, v celotnem EU-ju pa je bil pri 11,6 odstotka BDP-ja. V obeh primerih gre za največji primanjkljaj, odkar je evropski statistični urad Eurostat leta 2002 začel zbirati te podatke.

V tretjem četrtletju pa so potem članice sprostile ukrepe, večina gospodarstva in javnega življenja je lahko spet zaživela, kar je imelo blagodejne posledice za blaženje posledic koronske krize pa tudi za rast prihodkov. Sezonsko prilagojeni primanjkljaj v območju skupne valute je tako upadel na 5,8 odstotka BDP-ja, v celotni sedemindvajseterici pa je zdrsnil na 5,6 odstotka BDP-ja.

Najbolj se javni dolg na četrtletni ravni povečal v Grčiji, na letni na Cipru

V celotnem EU-ju se je javni dolg glede na drugo četrtletje povečal z nekaj več kot 11.858 milijard evrov na nekaj več kot 12.036 milijard evrov oz. s 87,7 odstotka BDP-ja na 89,8 odstotka BDP-ja. Glede na tretje četrtletje 2019 je bil javni dolg v evrskem območju večji za nekaj več kot 1065 milijard evrov ali za 10,6 odstotne točke v deležu od BDP-ja.

Najbolj se je na četrtletni ravni zvišal v Grčiji (za 8,5 odstotne točke, na 199,9 odstotka BDP-ja), na Cipru (za 6,2 odstotne točke, na 119,5 odstotka BDP-ja), v Italiji (za 4,9 odstotne točke, na 154,2 odstotka BDP-ja) in na Portugalskem (za 4,8 odstotne točke, na 130,8 odstotka BDP-ja). Grčija, Italija, Portugalska in Ciper so imele ob koncu tretjega trimesečja še naprej tudi najvišje ravni javnega dolga v deležu od BDP-ja v EU-ju.

V petih članicah EU-ja so v tretjem trimesečju medtem zaznali celo padec javnega dolga v deležu od BDP-ja. V Avstriji je nazadoval z 82,5 na 79,1 odstotka BDP-ja, na Finskem z 68,6 na 66,9 odstotka BDP-ja, na Češkem z 39,9 na 38,4 odstotka BDP-ja, v Belgiji s 114,1 na 113,2 odstotka BDP-ja in na Irskem z 62,7 na 62 odstotkov BDP-ja.

Medletno je medtem javni dolg glede na BDP ob koncu tretjega četrtletja najbolj narasel na Cipru (za 22,9 odstotne točke), v Italiji (za 17,4 odstotne točke), v Grčiji (za 17,3 odstotne točke), v Španiji (za 16,6 odstotne točke, na 114,1 odstotka BDP-ja) in v Franciji (za 16,5 odstotne točke, na 116,5 odstotka BDP-ja).

V Sloveniji je javni dolg v deležu od BDP v četrtletni primerjavi narasel malenkostno, z 78,2 na 78,5 odstotka BDP-ja. Glede na tretje četrtletje 2019 je bil višji za 10,8 odstotne točke.