Ukrepi naj bodo usmerjeni v blažitev neposrednih posledic krize, spodbujevalne politike pa v krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala ob čim večji učinkovitosti porabe evropskih sredstev. "To ostaja eden ključnih izzivov pri vodenju fiskalne politike, saj so tudi lani dejanski prihodki od EU-sredstev na eni strani in odhodki za naložbe na drugi strani precej zaostali za projekcijami v proračunskih dokumentih," je opozoril fiskalni svet.

Primanjkljaj proračuna je brez upoštevanja neposrednega učinka protikoronskih ukrepov lani po začasnih podatkih znašal 1,1 milijarde. Skupaj z njimi je bil skladno s pričakovanji fiskalnega sveta manjši od projekcij v rebalansu, tj. 4,2 milijarde evrov, čeprav je bil pripravljen na ugodnejših makroekonomskih izhodiščih od zadnjih napovedi in pred drugim valom epidemije.

Fiskalni svet je v oceni predloga rebalansa opozoril, da projekcije niso realistične in ne predstavljajo ustrezne osnove za načrtovanje javnofinančnih gibanj v letošnjem letu. "Nižja realizacija odhodkov v letu 2020 namreč glede na predvideno raven odhodkov implicira njihovo izredno visoko rast v letu 2021," so v novi publikaciji Mesečna informacija, v kateri bodo mesečno pregledali izvajanje državnega proračuna, zapisali v fiskalnem svetu.

Posledice sedmih protikoronskih zakonov

Za omejitev posledic epidemije je bilo do zdaj sprejetih sedem protikoronskih svežnjev, njihov skupni učinek naj bi po predvidevanjih vlade znašal 6,9 milijarde evrov, neposredni brez upoštevanja poroštev pa 6,2 milijarde evrov. "Dejanska realizacija pa je do zdaj precej odstopala, v prvem svežnju je znašala približno polovico ocenjene, pri tretjem pa okoli četrtino," so opisali.

Okoli polovico neposrednega učinka ukrepov predstavljajo tisti za ohranjanje delovnih mest, ki so lani znašali 1,147 milijarde evrov. Doslej sta imela največji učinek plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcem, ki so v prvem valu epidemije delali, ter nadomestilo za zaposlene na začasnem čakanju na delo, ki je podaljšan do konca januarja.

Pomemben je učinek temeljnega dohodka za samozaposlene in druge upravičene skupine prebivalstva, podaljšan do marca. Učinek ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je manjši, kar fiskalni svet povezuje s podaljšanjem veljavnosti ukrepa nadomestila za čakanje na delo, a je ukrep s sedmim protikoronskim zakonom podaljšan do konca junija.

Ukrepi za tekoče delovanje javnih storitev znašajo 508 milijonov evrov. Največji del predstavljajo dodatki zaposlenim v javnem sektorju za delo v tveganih razmerah. Učinek tega ukrepa se bo glede na sprejete nove ukrepe nadalje povečal. Okoli 150 milijonov evrov je bilo namenjeno za normalno delovanje zdravstvenega sistema prek nadomestila izpada prihodka zaradi neopravljanja dejavnosti in za zagotovitev sredstev zavoda za zdravstveno zavarovanje za pokrivanje materialnih stroškov. Za zaščitno opremo, teste in raziskave je bilo do konca leta namenjenih 122 milijonov evrov.

Ukrepi za ohranjanje potrošnje in socialnega položaja, torej turistični boni in solidarnostni dodatki, so lani obsegali 291 milijonov evrov, letos se bodo povečali. Enkratni solidarnostni dodatki so lani znašali 163 milijonov evrov, od tega 135 milijonov za upokojence. Končni učinek ukrepa za ohranjanje likvidnosti bo večji od trenutne realizacije, do konca novembra lani je bilo izdanih tudi za 176 milijonov evrov poroštev in za okoli 300 milijonov likvidnostnih posojil, so povzeli.

Gospodarska dejavnost tri odstotke višja, kot bi bila brez ukrepov

Rezultati simulacij, ki prikažejo zgolj dinamične posledice ukrepov in ne vsebujejo ocene padca javnofinančnih prihodkov zaradi padca gospodarske dejavnosti, ki je vključen v osnovnem scenariju – do zdaj realiziranih ukrepov so pokazali, da je bila gospodarska dejavnost zaradi ukrepanja lani višja za slabe tri odstotke od tiste, ki ukrepanja ne vključuje.

"S tem se ublaži padec gospodarske dejavnosti za približno eno tretjino padca iz osnovnega scenarija," so opisali in ocenili, da je agregatni vpliv sprejetih ukrepov na gospodarsko dejavnost pomemben, a razmeroma majhen z vidika multiplikativnih učinkov: "To je pričakovano, saj so ukrepi namenjeni predvsem preprečevanju občutnega gospodarskega upada in čezmernega povečanja brezposelnosti."

Ukrepi pa se odražajo v poslabšanju javnofinančnih agregatov, so opozorili. "Simulacije kažejo, da se je primanjkljaj sektorja država v prvem letu zaradi učinka sprejetih ukrepov povečal za okoli štiri odstotne točke bruto domačega proizvoda (BDP), v naslednjih letih pa naj bi se izenačil z ravnjo primanjkljaja iz osnovnega scenarija. Ob tem se je dolg sektorja država v letu uvedbe ukrepov povečal za okoli dve odstotni točki BDP-ja, čez pet let pa naj bi bil za okoli 0,5 odstotne točke BDP-ja večji kot v osnovnem scenariju," so še navedli.