Na novinarski konferenci je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun dejal, da so v letih 2020 in 2021 glede na trenutno razpoložljive informacije pogoji za odstopanje od pravila srednjeročne uravnoteženosti javnih financ nedvomno izpolnjeni. Za leto 2022 pa fiskalni svet proračunskih načrtov vlade še ne more oceniti, saj so razmere zelo negotove.

Predloga proračunov za prihodnji dve leti sta prav zdaj v postopku sprejemanja v DZ-ju. Vlada v njih načrtuje, da naj bi se proračunski primanjkljaj, ki se bo letos zaradi posledic covida-19 zvišal nad devet odstotkov BDP-ja, prihodnje leto znižal na 5,6 odstotka, leta 2022 pa na 3,1 odstotka

"Skrbijo nas načrtovani izdatki države"

Javnofinančne projekcije še naprej pomembno zaznamujejo učinki ukrepov za omejitev posledic epidemije covida-19, je v oceni teh dokumentov zapisal fiskalni svet. V proračunskih načrtih vlade vidi načrtovanje ekspanzivne proticiklične fiskalne politike, kar se mu zdi glede na okoliščine ustrezno. Vendar so načrtovani izdatki države visoki, je opozoril.

Zaradi skoraj podvojene rasti izdatkov se bo javnofinančni primanjkljaj prihodnje leto občutno povečal. Izrazito naj bi bilo predvsem povečanje izdatkov za investicije, precej višja od rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala pa naj bi bila tudi rast ostalih izdatkov, je povedal Kračun.

Član fiskalnega sveta Tomaž Perše je opozoril na rast izdatkov brez stroškov obresti, investicij in covidnih ukrepov. "Ta je visoka, in to nas skrbi," je dejal. Te rasti so še posebej visoke v zadnjih treh mesecih leta 2020, nadaljujejo se tudi v letu 2021. Izpostavil je izredno uskladitev pokojnin, transferje v zdravstveno blagajno, rast stroškov dela zaradi napredovanj in izplačil delovne uspešnosti ter subvencije in transferje posameznikom. "Ti odhodki strukturno ogrožajo srednjeročno vzdržnost javnih financ," je opozoril.

Fiskalni svet: Izrazito povečan obseg naložb izključno iz domačih virov, želeli bi si več naložb iz evropskih sredstev

Članica fiskalnega sveta Alenka Jerkič pa je spomnila, da je v letih 2021 in 2022 predvideno zelo pospešeno izkoriščanje evropskih sredstev, kar ne poslabšuje javnofinančnega položaja in je zato dobrodošlo. "A izrazito se povečuje tudi obseg naložb izključno iz domačih virov, kar je eden glavnih dejavnikov načrtovanega ustvarjanja visokega primanjkljaj v naslednjih dveh letih," je dodala.

Opozorila je, da morajo biti naložbe dejansko namenjene za krepitev dolgoročnega gospodarskega potenciala. Slabo upravljane naložbe iz javnih sredstev imajo namreč lahko tudi negativne učinke na gospodarsko dejavnost, povečujejo državni dolg in izrinjajo zasebni sektor.

Fiskalni svet si tako želi pospešenega izvajanja naložb iz nepovratnih evropskih sredstev. Na to bi se morali pri načrtovanju proračuna najbolj osredotočiti, je menila Jerkičeva.

Glede državnega dolga je fiskalni svet predvidel, da se bo ta zaradi krize tako kot v večini drugih držav občutno povečal in začasno presegel 80 odstotkov BDP-ja. Na srečo so sicer obresti na slovenske državne obveznice nizke, zato se bo delež izdatkov za obresti v BDP-ju še naprej zniževal, je povedal Perše. Ugoden se mu zdi tudi likvidnostni položaj državnega proračuna.