Fiskalni svet je v oceni skladnosti izvršenih proračunov sektorja država s fiskalnimi pravili v letu 2019 spomnil, da je na tveganje neustrezno vodene fiskalne politike opozarjal že ob sprejemanju vseh ključnih proračunskih dokumentov. "Tudi v letu 2019 ni bila v celoti izkoriščena priložnost za ustvarjanje manevrskega prostora za proticiklično delovanje v manj ugodnih makroekonomskih razmerah in ustrezno okrepitev dolgoročne vzdržnosti dolga države," je zapisal.

Vlada tudi ni izvedla ukrepov, ki bi blažili pričakovane neugodne javnofinančne učinke strukturnih, predvsem demografskih, pritiskov. Nasprotno, v letu 2019 sprejeti ukrepi na področju pokojninskega sistema so srednjeročno in dolgoročno vzdržnost celo slabili. Novela pokojninskega zakona, ki jo je DZ sprejel novembra, je med drugim uveljavila postopen dvig odmernega odstotka za izračun višine pokojnine.

Slovenske javne finance so lani ustvarile 260 milijonov evrov oz. 0,5 odstotka BDP-ja presežka, kar je manj kot leto prej in tudi pol manj od načrtovanega. Presežek je sicer izhajal predvsem iz nadaljnjega izboljšanja razmer na trgu dela in gospodarske rasti. Rast prihodkov se je ob tem upočasnila, predvsem na račun rasti socialnih prispevkov ob ugodnih razmerah na trgu dela ter rasti davčnih prihodkov, medtem ko se je rast izdatkov umirila.

Bruto dolg se je lani znižal tako nominalno kot tudi v deležu BDP-ja (na 66,1 odstotka BDP-ja). Niso pa bila spoštovana preostala tri fiskalna pravila, to so minimalni dovoljeni strukturni saldo po pravilih EU-ja, izdatkovno pravilo po pravilih EU-ja in maksimalni dovoljeni izdatki sektorja država, ugotavlja fiskalni svet.