Kazalniki gospodarskega razpoloženja za evrsko območje so v prvem četrtletju nakazovali šibko rast dejavnosti v razmerah zelo velike negotovosti, so v uvodu v najnovejšo izdajo Ekonomskega ogledala opozorili v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

"Aktualne razmere v mednarodnem okolju spremljajo velika negotovost, povezana s trgovinsko vojno, ki hromi svetovno gospodarstvo, in geopolitične napetosti," so strnili trenutne razmere v mednarodnem okolju.

Sorodna novica Surs: Gospodarska rast v Sloveniji je bila lani 1,6-odstotna. Umar: Upočasnitev rasti pričakovana.

V Sloveniji se je gospodarska dejavnost povečala predvsem v trgovskih panogah, v primerjavi z enakim lanskim obdobjem pa so bili v prvih dveh mesecih leta skupaj višji izvoz, prihodek v trgovini in predvsem zaradi učinka nizke osnove v lanskem januarju tudi v gradbeništvu. Na drugi strani sta bila medletno nižja proizvodnja predelovalnih dejavnosti in prihodek tržnih storitev.

Razpoloženje v gospodarstvu in med potrošniki se je marca nadalje izboljšalo, kazalniki zaupanja so bili medletno nižji le v storitvenih dejavnostih. V zelo negotovih gospodarskih razmerah v mednarodnem okolju sicer ostaja predvsem razpoloženje podjetij v predelovalnih dejavnostih na nizki ravni.

Število brezposelnih marca upadlo

Število delovno aktivnih oseb je po močnem upadu decembra lani zaradi rasti števila upokojitev in izteka pogodb za določen čas januarja ostalo na podobni ravni. Število brezposelnih je marca malenkost upadlo, a je bil medletni upad po opozorilih Umarja nekoliko manjši kot v prejšnjih mesecih.

Sorodna novica Umar: Rast zaposlenosti posledica zaposlovanja tujih državljanov

Medletna nominalna rast povprečne bruto plače je bila januarja s skoraj sedmimi odstotki višja kot ob koncu lanskega leta, predvsem zaradi rasti v javnem sektorju ob uveljavitvi novega plačnega sistema.

Medletna rast cen življenjskih potrebščin je bila marca pri dveh odstotkih, po harmoniziranem indeksu, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, pa pri 2,2 odstotka in s tem na evrskem povprečju.

Stopnja tveganja revščine ostaja nižja kot v povprečju EU-ja

V Umarju so se v tokratni publikaciji Ekonomskega ogledala posvetili tudi tveganju revščine. Stopnja tveganja revščine se je med letoma 2021 in 2024 nekoliko povečala, ostaja pa nižja kot v povprečju v EU-ju.

Glede na razpoložljive podatke je bila stopnja tveganja revščine lani v Sloveniji pri 13,2 odstotka, v EU-ju pa je bila nižja le na Finskem (12,6 odstotka, Nizozemskem (12,1 odstotka), Danskem (11,6 odstotka), v Belgiji (11,5 odstotka) in Češkem (9,5 odstotka).

So pa na Umarju ob tem poudarili, da so nekatere ranljive skupine tveganju revščine izpostavljene precej bolj kot v povprečju države in tudi bolj kot za te skupine velja v povprečju EU-ja.

Nadpovprečno tveganje imajo starejši prebivalci (65 let ali več) oz. upokojenci, nizko izobraženi, enočlanska gospodinjstva, gospodinjstva z zelo nizko delovno aktivnostjo in osebe z invalidnostmi.

Vpliv krize zaradi epidemije covida-19 in s tem povezani ukrepi, ki so najbolj izrazito posegli v dejavnosti turizma, gostinstva in prometa, so v obdobju 2020–2022 najbolj prizadeli obalno-kraško regijo, ki je pred epidemijo spadala med regije z nižjim tveganjem revščine. Kljub izboljšanju v zadnjih dveh letih je tveganje revščine v tej regiji tudi lani ostalo najvišje v državi.