Vlada se je na seji seznanila s spomladansko napovedjo gospodarskih gibanj Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Ta je sredi septembra lani državi za letos napovedal 2,4-odstotno rast, za prihodnje leto pa 2,6-odstotno. V redni spomladanski napovedi je te napovedi znižal. Za letos tako napoveduje 2,1-odstotno rast, za prihodnje leto pa 2,4-odstotno, kar je 0,2 odstotne točke manj od jesenskih pričakovanj.

Gospodarska rast bo tako po napovedih letos višja kot v letu 2024, ko je po prvi napovedi državnega statističnega urada znašala 1,6 odstotka. Kljub pospešku pa bo nekoliko nižja od jesenskih pričakovanj, je na novinarski konferenci v Ljubljani poudarila tudi v. d. direktorja Umarja Maja Bednaš. K višji rasti BDP-ja bosta letos po njenih besedah ključno prispevala rast domače porabe, še posebej zasebne, podprte z rastjo plač in socialnih transferjev, ter okrevanje zlasti državnih investicij po lanskem upadu. "Investicijska aktivnost države se bo okrepila zlasti zaradi črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost ter sklada za obnovo po poplavah leta 2023," je dodala.

Rast izvoza blaga bo nekoliko nižja, a bo sledila rasti tujega povpraševanja. Rast izvoza storitev pa se bo še pospešila, je navedla Bednaš. Rast obsega trošenja gospodinjstev bo omogočala rast prihodka v trgovini, pa tudi v storitvah, povezanih s turizmom in preživljanjem prostega časa, na kar bo ugodno vplivala tudi nadaljnja rast potrošnje tujih turistov.

Ob objavi napovedi, s katero se je seznanila tudi vlada, je Bednaš opozorila na določeno negotovost in tveganja, ki so večja kot jeseni. Povezana so s protekcionističnimi ukrepi ZDA, razvojem dogodkov na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, pa tudi s konkurenčnostjo evropskega gospodarstva. Negotovost in šibko okrevanje v trgovinskih partnericah bosta vplivala na previdnost pri investicijskih odločitvah predvsem tistega dela gospodarstva, ki je usmerjen na tuje trge, je poudarila.

Letos bo rast državne potrošnje zmernejša kot lani. Podobno kot lani tudi letos pričakujejo, da bo nadaljevanje obnove po poplavah vplivalo na rast izdatkov za blago in storitve sektorja države. Pričakujejo tudi prve učinke novih pravic na področju dolgotrajne oskrbe, ki bodo uvedene sredi leta 2025. V domačem okolju je Bednaš med tveganji izpostavila zmogljivosti za izvedbo obsežnih investicijskih projektov.

Za prihodnji dve leti Umar nato pričakuje nekoliko višjo rast gospodarske aktivnosti. Prihodnje leto naj bi ta znašala 2,4 odstotka, kar je sicer 0,2 odstotne točke manj od jesenskih pričakovanj. V letu 2027 pa naj bi bila gospodarska rast 2,3-odstotna. "S postopnim okrevanjem tujega povpraševanja pričakujemo nadaljevanje rasti izvoza blaga in storitev, ki pa bo nižja kot v obdobju pred pandemijo in energetsko krizo. Poleg predpostavljene postopne krepitve rasti tujega povpraševanja bosta na rast blagovnega izvoza pozitivno vplivala tudi dokončanje investicij v farmacevtski dejavnosti in zagon proizvodnje novega modela avtomobila," so zapisali na Umarju.

Povprečna letna inflacija naj bi letos znašala 2,3 odstotka

Rast cen bo letos po napovedih Umarja umirjena. Konec letošnjega leta naj bi inflacija znašala 2,7 odstotka, v povprečju leta pa bo 2,3-odstotna. Ob predpostavki razmeroma stabilnih razmer na mednarodnih trgih energentov bodo medletne rasti cen energentov zaradi izteka začasnih ukrepov za blaženje energetske draginje tudi letos nihale. Na Umarju pričakujejo, da se bo letos in v prihodnjih letih rast cen storitev ohranjala na nadpovprečni ravni, na kar bosta po besedah Bednaš še naprej pomembno vplivala pomanjkanje delovne sile in nadaljnja rast plač. Rast cen neenergetskega industrijskega blaga bo zmerna in bo ob relativno višji rasti cen storitev ohranjala osnovno inflacijo okoli dveh odstotkov.

Na trg dela poleg konjunkturnih razmer pomembno vplivajo demografske spremembe, je povedala Bednaš. Ob doseženi visoki ravni zaposlenosti in pomanjkanju delovne sile bo rast zaposlenosti v razmerah zmerne gospodarske rasti letos nizka. Potem ko je zaposlenost večino lanskega leta praktično stagnirala na rekordni ravni, Umar tudi za letos pričakuje nizko rast, ki bi se v naslednjih dveh letih lahko malo okrepila. Brezposelnost se bo še nekoliko zmanjšala, na manjše število registriranih brezposelnih bo poleg prehoda v aktivnost pomembno vplivalo tudi naraščajoče prehajanje iz brezposelnosti v neaktivnost oz. upokojitev.

Rast skupne povprečne bruto plače bo tudi letos razmeroma visoka (realno blizu 4-odstotna), izhajala bo tako iz zasebnega kot iz javnega sektorja, nato naj bi se nekoliko umirila, a bo realna rast presegala stopnje pred desetletjem. Na pritiske po povišanju rasti plač bo še naprej pomembno vplivalo pomanjkanje kadra, delno tudi demonstracijski učinek zaradi povišanja plač v javnem sektorju, na drugi strani pa bodo težnje podjetij po ohranjanju konkurenčnosti vplivale na to, da bo realna rast nekoliko bolj umirjena kot v zadnjih nekaj letih.

EBRD znižal letošnjo napoved rasti na celotnem območju, kjer deluje

Svoje napovedi za Slovenijo je v zadnji redni objavi znižala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki je napoved rasti s prvotnih 2,6 odstotka oklestila na dva odstotka, predvsem na račun domačega povpraševanja. Prihodnje leto naj bi medtem rast BDP-ja v Sloveniji tudi po napovedih EBRD-ja pospešila na 2,4 odstotka, če se s trgovino povezana negativna tveganja ne bodo uresničila.

EBRD je sicer znižal letošnjo napoved rasti na celotnem območju, kjer deluje. Gre za veliko območje srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope, nekdanjih sovjetskih republik z Mongolijo in dela severne Afrike ter Bližnjega vzhoda. Letos naj bi bila rast BDP-ja 3,2-odstotna, kar je glede na napoved iz lanskega septembra 0,3 odstotne točke manj.

Prihodnje leto pa naj bi se rast dodatno okrepila na 3,4 odstotka. Srednja Evropa in baltske države naj bi letos imele 2,7-odstotno rast, ki naj bi se leta 2026 okrepila na 2,8 odstotka. Države jugovzhodne Evrope naj bi letos rasle po 2,1-odstotni stopnji, leta 2026 pa po 2,4-odstotni. Države zahodnega Balkana bodo po napovedih tako letos kot prihodnje leto imele 3,6-odstotno rast.

Negotovost zaradi inflacije in svetovnih trgovinskih trenj

V najnovejšem poročilu o gospodarskih napovedih v regiji, kjer deluje, je kot tveganje izpostavila pospešitev inflacije in šibko zaupanje. Naložbe bi se lahko letos okrepile na račun sredstev EU-ja in popoplavne obnove, medtem ko napoved tujega povpraševanja ostaja zelo negotova zaradi svetovnih trgovinskih trenj.

"Negotovost glede morebitnega zvišanja carin na uvoz dobrin v ZDA in vzajemnih ukrepov ameriških trgovinskih partnerjev se je občutno povečala. Povečana negotovost glede trgovinskih pravil ima lahko sama po sebi precejšen negativen učinek na trgovino, naložbe in proizvodnjo," so zapisali pri EBRD-ju. Dodali so, da je poleg negotovosti kratkoročni učinek carin in trgovinskih omejitev na posamezna gospodarstva odvisen tudi od tega, ali te carine veljajo za vse ali zgolj za izbrane trgovinske partnerje.

Tako EBRD denimo navaja, da bi uvedba ameriških 25-odstotnih carin na uvoz jekla in aluminija, ki naj bi v veljavo stopila sredi marca, lahko slovenski, bolgarski in romunski BDP znižala za 0,03 odstotne točke. Inflacija kljub umiritvi ostaja eno odstotno točko nad povprečjem izpred pandemije covida-19.

Na območju EBRD-ja je ta decembra lani v povprečju dosegala 5,9 odstotka, potem ko je vrh dosegla oktobra 2022 pri 17,5 odstotka. "Medtem ko se je inflacija opazno znižala, so se viri inflacijskih pritiskov spremenili. Denarna politika in dinamika plač zdaj igrata veliko večjo vlogo," je dejala glavna ekonomistka EBRD-ja Beata Javorcik. Podrobnejšo analizo napovedi gibanj BDP-ja bo EBRD objavil maja.