Gospodinjstva so lani porabo povečala za 1,6 odstotka, so izračunali na statističnem uradu (Surs). Prav tako sta se povečala uvoz in izvoz. Obseg uvoza je bil lani za 3,9 odstotka večji kot leto prej, izvoz pa je porasel za 3,2 odstotka. Zato je bil prispevek salda menjave s tujino h gospodarski rasti negativen in je znašal 0,4 odstotne točke, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Martin Bajželj s statističnega urada.

Negativno je na rast BDP-ja vplivalo tudi zmanjšanje bruto investicij za 2,4 odstotka.

Rast zaposlenosti se je skozi celotno leto 2024 umirjala in v zadnjem četrtletju je bilo opaziti rahel upad, ki pa je bil po Bajžljevih besedah minimalen, to je 0,3-odstoten.

Tokratna objava statistikov predstavlja prvo oceno gibanja BDP-ja, ki temelji na združevanju četrtletnih podatkov. Popolnejša letna ocena bo znana konec avgusta. V letu 2023 se je BDP na podlagi letnih podatkovnih virov realno povečal za 2,1 odstotka.

V zadnjem lanskem četrtletju se je obseg BDP-ja na letni ravni povečal za 1,5 odstotka. Statistiki so pri domači potrošnji v tej primerjavi zaznali 0,1-odstotno rast. Izvoz je bil za 3,9 odstotka večji kot v zadnjem četrtletju leto prej, skromnejša pa je bila rast uvoza, namreč 2,3-odstotna.

Končna potrošnja je v zadnjem lanskem četrtletju zrasla za 2,4 odstotka, bruto investicije pa so se zmanjšale za 7,6 odstotka. K njihovemu upadu je največ prispevalo zmanjšanje bruto investicij v osnovna sredstva, ki so upadle tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,2 odstotka.

Potrošnja gospodinjstev se je konec lanskega leta povečala za 1,2 odstotka. Pri tem so izstopali izdatki za storitve z 2,1-odstotno letno stopnjo rasti, h kateri so prispevali predvsem višji izdatki potrošnikov za gostinske storitve in počitniške pakete.

Banka Slovenije: Upočasnitev rasti je bila prehodna

V Banki Slovenije (BS) so ob objavi podatkov državnih statistikov navedli, da se je rast gospodarske aktivnosti lani upočasnila in bila najnižja po letu 2020. Upočasnitev je bila po oceni BS-ja večinoma posledica cikličnega obrata v investicijski dejavnosti, ki se je lani skrčila za 3,7 odstotka, kar se je med dejavnostmi najvidneje odrazilo v gradbeništvu, kjer sta se po ugodnih gibanjih v 2023 lani zmanjšali tako aktivnost kot zaposlenost.

Na drugi strani so storitve lani ostale glavni dejavnik gospodarske rasti in so odražale nadaljevanje ugodnih gibanj zasebne in državne porabe, so dodali v Banki Slovenije. Potrošnja gospodinjstev se je tako ob še vedno ugodnih razmerah na trgu dela in popuščanju inflacije povečala za 1,6 odstotka, državna potrošnja pa za 8,5 odstotka.

Podatki za lansko zadnje četrtletje po navedbah Banke Slovenije kažejo nadaljevanje zmerne gospodarske rasti. BDP se je na četrtletni ravni povečal za 0,6 odstotka, kar predstavlja rahel pospešek v primerjavi s četrtletjem prej, medletno pa je rast z 1,5 odstotka presegla povprečje evrskega območja za 0,5 odstotne točke.

Oprijemljivejše znake okrevanja je ob koncu leta kazal slovenski izvoz, ki je bil medletno večji za 3,9 odstotka, to pa se je po pojasnilih Banke Slovenije zrcalilo tudi v ugodnih gibanjih v predelovalnih dejavnostih, kjer je bila aktivnost medletno večja za 4,2 odstotka. Ob šibkih investicijah in zmanjšanju zalog je medletna rast uvoza zaostala za izvozom, prispevek neto menjave s tujino k rasti BDP-ja pa je ostal pozitiven, tako kot četrtletje prej.

Potrošnja gospodinjstev se je v primerjavi z enakim obdobjem leto prej v zadnjem lanskem trimesečju okrepila za 1,2 odstotka. Medletno večja je ostala tudi državna potrošnja, in sicer za 5,7 odstotka.

Poleg negativnega prispevka spremembe zalog so močnejšo krepitev gospodarske aktivnosti omejevale predvsem investicije v osnovna sredstva, ki so bile v zadnjem četrtletju še vedno za 5,2 odstotka manjše kot pred letom.

Lanska upočasnitev rasti je bila po mnenju Banke Slovenije prehodna. Tako ostajajo pri napovedi, da se bo rast letos znova okrepila nad dva odstotka. Po decembrski napovedi centralne banke bo dosegla 2,2 odstotka.

Makroekonomske obete za Slovenijo in celotno evrsko območje sicer spremljajo precejšnja zunanjetrgovinska in geopolitična tveganja, so ob tem še opozorili v Banki Slovenije.

Umar skoraj točno napovedal rast BDP-ja

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je lani jeseni Sloveniji za leto 2024 napovedal 1,5-odstotno rast BDP-ja, tako da je bila nižja rast BDP-ja v letu 2024 pričakovana. Investicije so sicer zaostale za pričakovanji, so pa bila precej spodbudnejša od pričakovanih izvozna gibanja, medtem ko je bila potrošnja povsem skladna z napovedmi Umarja.

Umar ugotavlja, da je k lanski rasti izvoza blaga za 3,6 odstotka prispeval izvoz kemičnih, po njihovi oceni zlasti farmacevtskih izdelkov. V primerjavi z letom 2023 se je povečal tudi izvoz vozil, električnih strojev in naprav ter primarnih proizvodov, zlasti živil.

Dodana vrednost predelovalnih dejavnosti se je v zadnjem četrtletju precej povečala, v celotnem letu 2024 pa je bila 3,1-odstotna. Na Umarju ocenjujejo, da se je močno povečala proizvodnja farmacevtskih izdelkov, prav tako tudi električnih naprav in proizvodov večine energetsko intenzivnih panog. Na drugi strani je upadla proizvodnja strojev in naprav ter vozil, so sporočili.

Lani se je v povezavi z okrevanjem izvoza ustavilo tudi upadanje dodane vrednosti v dejavnosti transporta in skladiščenja, ki se je v predhodnem letu opazneje skrčila.

"Investicije so se v zadnjem četrtletju tekoče nekoliko povečale, v celem letu pa so bila gibanja precej slabša od jesenskih pričakovanj, ki so kazala na stagnacijo," je danes objavljene podatke statističnega urada o lanski gospodarski rasti komentirala v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš.

Investicije v osnovna sredstva so lani upadle za 3,7 odstotka, pri čemer se je zmanjšal obseg gradbenih investicij, zlasti v prvih treh četrtletjih, kar na uradu povezujejo tudi z upadom državnih investicij. Dodana vrednost v gradbeništvu, ki se je v zadnjem četrtletju opazneje povečala, pa je v celotnem letu upadla za 1,4 odstotka.

Lani je bil manjši tudi obseg investicij v opremo in stroje, kar je po besedah Bednaš povezano s počasnim okrevanjem rasti aktivnosti v mednarodnem okolju in visoko negotovostjo, tudi v povezavi z mednarodno trgovinsko politiko.

"Rast zasebne potrošnje gospodinjstev je bila v zadnjem četrtletju 2024 malce nižja kot v prejšnjih četrtletjih, v celem letu pa je bila 1,6-odstotna, kar je skladno z jesenskimi pričakovanji," je še povedala Bednaš. Potrošnjo so po njenih besedah podprli višja realna rast bruto razpoložljivega dohodka ob visoki ravni zaposlenosti ter razmeroma visoki realni rasti plač in socialnih transferjev.

Gospodinjstva so povečala trošenje predvsem za nakupe novih avtomobilov in turistične storitve v tujini, prav tako tudi za živila, pijače in tobačne izdelke ter nakupe neživil. Manj kot v letu 2023 pa je bilo prenočitev slovenskih državljanov doma. Skladna s tem so bila gibanja v trgovini na drobno in z motornimi vozili.

Rast državne potrošnje se je v zadnjem četrtletju še malo umirila, v celotnem letu pa je bila z 8,5 odstotka precej visoka in skladna z jesensko napovedjo Umarja. Na visoko rast je skozi celotno leto metodološko vplivalo preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek. To je namreč povečalo javne izdatke za zdravila in blago ter storitve v zdravstvu, je pojasnila Bednaš. K visoki rasti državne potrošnje je prispevala tudi popoplavna obnova, okrepila se je tudi rast zaposlenosti v sektorju država.

O pričakovanjih za letošnje leto in tveganjih je Bednaš povedala, da gospodarski obeti v mednarodnem okolju v tem trenutku kažejo na rahlo izboljšanje oziroma višjo rast tujega povpraševanja kot lani. Se pa močno povečuje negotovost, povezana s posledicami že sprejetih in nadaljnjih protekcionističnih ukrepov ZDA ter povračilnimi ukrepi prizadetih držav, je dodala. Pomladansko napoved gospodarskih gibanj bo Umar predstavil v prihodnjih tednih.