Največ od 1,7 milijarde evrov izdatkov za blaženje posledic epidemije je šlo ohranitev delovnih mest. Skoraj milijarda, pravi predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, ustanove, ki skrbno spremlja stanje javnih financ.

Za nadomestila plač je šlo 400 milijonov evrov, za socialne prispevke 600 milijonov. Javnemu sektorju so izplačali še 200 milijonov dodatkov za nevarnost in obremenitve, zdravstvu 99 milijonov za programe. Poravnali so tudi 120 milijonov turističnih bonov ter številne druge finančno manj zahtevne ukrepe. Letos je v rebalansu za covidne ukrepe rezervirano 2,6 milijarde evrov.

"S precejšno gotovostjo ugotovimo, da ostaja 800 milijonov evrov in obstaja možnost, da ne bodo porabljeni," pravi Kračun.

Vlada niza protikoronske svežnje brez analize učinkov predhodnih. Vtis je, pravi Kračun, kot da jo je presenetil močan drugi val. V šestem je tako osrednja spodbuda delno kritje stalnih stroškov. Finančno izdaten ukrep, če izpolnjevanje pogojev ne bo ovira kot pri poroštveni shemi.

"Če površno ocenim, ima lahko ob veliki izkoriščenosti ukrep velike javnofinančne posledice," opozarja.

Drugi izbruh je opomin, pogosto zapiranje dejavnosti lahko vodi v težave s solventnostjo, ne zgolj likvidnostjo.

"Ukrepe finančne pomoči bi bilo smiselno oblikovati tako, da bi pomagali preživeti podjetjem, ki so bila pred krizo zdrava," še opominja Kračun.

Če ukrepi ne bodo podpirali gospodarskega zmogljivosti, tako ugotavlja Kračun, bo saniranje javnih financ po epidemiji covid-19, toliko zahtevnejše.