Čeprav naj bi članice na neuradnem zasedanju konec avgusta že prvič razpravljale o konkretnih številkah, tudi novi pogajalski okvir še ne vsebuje konkretnih predlogov obsega posameznih naslovov proračuna. Ciprsko predsedstvo bo konkretne zneske predstavilo oktobra, na izrednem vrhu 22. in 23. novembra pa se že zavzema za politični dogovor. Evropska unija si je zadala cilj, da ga bo dosegla do konca leta.

Slovenija med "prijateljicami kohezije"
Članice Unije so razdeljene na dva tabora. Neto plačnice, ki so si nadele vzdevek "prijateljice učinkovite porabe", želijo predlog Evropske komisije zmanjšati za vsaj deset odstotkov, torej na en odstotek bruto nacionalnega dohodka (BND) EU-ja. Temu pa nasprotujejo neto prejemnice ali "prijateljice kohezije", med katerimi je tudi Slovenija, ki zagovarjajo zlasti ohranitev sredstev kohezijske politike. Za Slovenijo, ki jo bo zastopal državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Igor Senčar, so poleg tega ključna tudi sredstva za razvoj podeželja.

Kot poroča Erika Štular, dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja, pogajalci pričakujejo kompromis v korist prve skupine držav, sploh glede na krizo in breme, ki ga plačnice nosijo za pomoč Grčiji in drugim državam. Sloveniji to ne gre na roko, vajena je izdatnih evropskih sredstev, kot cela država je upravičena do najugodnejših pomoči, po letu 2014 pa bo polno upravičena le še Vzhodna Slovenija.

Programi tudi zunaj proračuna
Komisija je junija lani predlagala sedemletni proračun 1.025 milijard evrov za obveznosti, kar pomeni 1,05 odstotka BND-ja EU-ja, in 972,2 milijarde evrov za dejanska plačila, kar predstavlja en odstotek BND-ja povezave. Toda ob tem je opredelila tudi niz programov zunaj proračuna, na primer evropski globalizacijski sklad in sredstva za fuzijski reaktor Iter. Ob upoštevanju teh programov se 1.025 milijard evrov zviša na 1.083 milijard evrov oziroma 1,11 odstotka BND-ja.

Ministri ali državni sekretarji za evropske zadeve, ki se sestajajo v okviru Sveta za splošne zadeve, bodo v Bruslju razpravljali tudi o pripravah na vrh 18. in 19. oktobra, ki bo osredotočen na reševanje krize v evrskem območju . Poleg tega bodo govorili o tem, kako bi izboljšali potek evropskega semestra, Evropska komisija pa jim bo predstavila ocene nacionalnih strategij o vključevanju Romov.