Med voditelji je bolj ali manj soglasje, da se bo Unija širila z novimi članicami. Je pa predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ponovila, da bo sprejemanje temeljilo na dosežkih kandidatk, članice pa morajo hkrati opraviti domačo nalogo, ta pa je: strukturne reforme. Širitev ne bo vplivala le na način sprejemanja odločitev, temveč tudi na financiranje.
Slovenski premier Robert Golob od Evropske komisije pričakuje, da bo pripravila predlog glede postopnega približevanja novih držav EU-ja, za kar se je zavzel v Granadi. Do tega, da bi članice o prehodu kandidatk med posameznimi stopnjami odločale s kvalificirano večino, je še precej zadržanosti, podpora uvedbi faz pa je večja.
Kot je Golob povedal po zasedanju, je poleg Slovenije več držav podalo podobne predloge, da bi proces približevanja držav kandidatk razdelili na več stopenj. Po njegovih besedah kroži približno pet podobnih idej.
Kot zelo zanimivega je premier izpostavil portugalski predlog, da bi se različne stopnje vključenosti uporabljale tudi pri obstoječih članicah. To bi pomenilo, da ne bi vseh projektov izvajalo vseh 27 članic, ampak v ožjem obsegu, kot je to trenutno pri evru in schengenu.
"Pričakujem, da bo komisija do naslednjič iz vsega tega izluščila neki svoj predlog, o katerem se bomo lahko potem tudi kvalificirano pogovarjali, ga dopolnjevali in na koncu tudi izglasovali," je povedal Golob. Naslednjič se bodo sicer voditelji v Bruslju sešli konec meseca, nato pa še sredi decembra.
Članice so po premierjevih besedah bistveno bolj naklonjene sami faznosti postopka kot pa potrjevanju prehodov med posameznimi stopnjami s kvalificirano večino, za kar se je prav tako zavzel Golob. "Nekatere države se tega zelo bojijo. Predvsem se bojijo, da bi se to potem razširilo še na druga področja, medtem ko bi šel naš predlog samo v smer pridruževanja in znotraj procesa pridruževanja," je pojasnil.
Več držav Zahodnega Balkana ter Ukrajina in Moldavija se želijo pridružiti Uniji. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek sporočil, da je "samo vprašanje časa" za ukrajinsko pridružitev. Voditelji držav članic EU-ja so sicer danes začeli razpravo o prihodnjih strateških prioritetah Unije in njeni pripravljenosti na nadaljnje širitve, potem ko je ta z rusko agresijo na Ukrajino znova dobila zagon.
Vrh brez enotnega mnenja glede migracij
Osrednja tema vrha so bile tudi migracije. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je prejšnji teden povedala, da je v EU letos prišlo 250.000 prebežnikov, kar je precej manj od milijona leta 2015, vendar migracije postajajo pomembna tema pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto.
"Naredili smo korake naprej proti naslednji širitvi," je ob koncu vrha dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je pred kratkim napovedal, da bo EU na novo širitev pripravljen do leta 2030. Ursula von der Leyen je danes poudarila, da mora skupnost opraviti svoj del domače naloge, da bo lahko pozdravila nove članice, vendar pa morajo svojo nalogo opraviti tudi kandidatke.
Več držav, tudi Slovenija, predlaga, da bi proces približevanja držav kandidatk razdelili na več stopenj, pri čemer naša država predlaga odločanje s kvalificirano večino. Golob je sicer pred vrhom dejal, da je najboljši način za učinkovito upravljanje migracij njihova legalizacija, saj Evropa potrebuje delovno silo. To bi med drugim vključevalo centre za usposabljanje v državah izvora, kjer bi posameznike učili jezika in veščin, je dejal.
Migracije kot evropski izziv
Glavno sporočilo vrha je, da bo Unija še naprej odločno ukrepala proti tihotapljenju z ljudmi, zaradi nasprotovanja nekaterih članic pa skupna izjava ne vsebuje odstavka o migracijah. Poljska in Madžarska namreč odločno nasprotujeta dogovoru o krizni uredbi na področju migracij, zlasti obveznosti sprejemanja prebežnikov ali finančnega prispevka. Dogovor sta označili za diktat Bruslja.
"Obe državi sta danes znova izrazili svoje nasprotovanje, kot sta to že storili na ministrski ravni, vendar gre za odločitev, ki se sprejema s kvalificirano večino," je dejal francoski predsednik Emmanuel Macron.
Michel je zato objavil ločeno izjavo, v kateri je poudaril, da so migracije evropski izziv, ki potrebuje evropski odgovor. Izjavo, ki poziva k odločnemu ukrepanju, so podprli drugi voditelji. "Migracije so evropski izziv, ki potrebuje evropski odgovor. Nezakonite migracije je treba takoj odločno nasloviti," je zapisal.
EU bo na področju migracij zasledovala celovit pristop. Ta bo glede na Michelovo izjavo vključeval učinkovito zunanje delovanje, vključno s celovitimi partnerstvi z državami izvora in tranzita.
Michel je na novinarski konferenci kot dober zgled za to sodelovanje izpostavil memorandum, ki ga je EU julija sklenila s Tunizijo.
Vse več držav izraža zaskrbljenost
Italija in Španija sta pred vrhom sicer izrazili zaskrbljenost zaradi nezakonitega priseljevanja na njune otoke. Evropo je letos pretresla tudi tragična nesreča čolna v grških vodah, v kateri je umrlo več sto prebežnikov.
Nemčija je zaradi migracij znova uvedla nadzor na svojih mejah, s čimer naj bi preprečili tihotapljenje ljudi. Podoben ukrep je uvedlo tudi več drugih vzhodnih članicah schengenskega območja.
V Nemčiji letos poročajo o 80-odstotnem porastu prošenj za azil, pred lokalnimi volitvami na Bavarskem med koncem tedna pa je po vsej državi v porastu priljubljenost skrajne desnice.
Tudi na Poljskem so migracije pomembna tema pred splošnimi volitvami 15. oktobra. Konservativna vlada vztraja, da ne bodo sprejeli prebežnikov z Bližnjega vzhoda in iz Afrike, medtem ko so ponudili zatočišče več milijonom iz Ukrajine.
Občutek neuspeha na srečanju Evropske politične skupnosti
V četrtek je v Granadi sicer potekalo srečanje Evropske politične skupnosti, na katerem se je zbralo več kot 50 voditeljev, med njimi tudi britanski premier Rishi Sunak in Volodimir Zelenski.
Voditelji so upali na preboj v odnosih med Armenijo in Azerbajdžanom, potem ko azerbajdžanska vojska prevzela nadzor nad Gorskim Karabahom, od koder je pobegnilo več kot 100.000 etničnih Armencev. Vendar sta azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev in njegov zaveznik, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, odpovedala udeležbo, zato tudi ni bilo neposrednih pogovorov z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom.
Azerbajdžan je Francijo obtožil pristranskosti v pogajanjih in na koncu privolil v pogovore, a le pod okriljem EU-ja v Bruslju, je po poročanju Politica sporočil svetovalec azerbajdžanskega predsednika Hikmet Hajijev.
Evropski parlament je sicer prav tako v četrtek sprejel resolucijo, v kateri so trenutne razmere v Gorskem Karabahu označili za etnično čiščenje ter "ostro obsodili grožnje in nasilje, ki ga izvajajo azerbajdžanske enote". Pozvali so k zmanjšanju odvisnosti od plina iz Azerbajdžana ter k uvedbi sankcij zoper vlado, poroča Euronews.
V Granadi so voditelji želeli tudi obravnavati napetosti med Srbijo in Kosovom, a prav tako neuspešno. Kosovska predsednica Vjosa Osmani je zavrnila pogovore s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem, če ne bodo uvedene sankcije proti Beogradu zaradi nedavnega oboroženega napada Srbov na severu Kosova. Po poročanju Al Džazire je Priština tudi pozvala Španijo, naj se pridruži drugim članicam pri ukrepih zoper Beograd.
Občutek neuspešnosti neuradnega vrha je dosegel vrhunec, ko je gostiteljica Španija zadnji trenutek odpovedala načrtovano novinarsko konferenco za približno 700 novinarjev, na kateri naj bi uradno zaznali predajo vodenja Evropske politične skupnosti s Španije na Združeno kraljestvo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje