"Ukrajina potrebuje podporo Unije, za katero je gotovo, da jo ima, in jo bo še povečala," je dejal Borrell in dodal, da hkrati Ukrajina potrebuje tudi podporo ZDA. Na novinarsko vprašanje, ali lahko Evropa zapolni vrzel, če bi bi ZDA umaknile podporo Ukrajini, pa je Borrell odgovoril, da "Evropa zagotovo ne more nadomestiti ZDA".

Ameriški kongres je v soboto sprejel začasni proračun oziroma zakon o začasnem podaljšanju financiranja agencij zvezne vlade, ki pa ne vključuje nadaljnje pomoči Ukrajini za šest milijard dolarjev.

Borrell je priznal, da poteza kongresa "ni bila pričakovana in zagotovo ne dobra novica". Ob tem je izrazil upanje, da to ne bo končno stališče ZDA in da bodo v Washingtonu našli rešitev glede tega vprašanja.

Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob prihodu na srečanje EPS-ja priznal, da ga skrbi, da bi lahko politični spor v Washingtonu pred volitvami naslednje leto spodkopal podporo ZDA njegovi državi.

Priznal je, da se ZDA soočajo s "težkim volilnim obdobjem" in da je slišati "različne glasove", nekateri "so zelo čudni". Zelenski je sicer mnenja, da ima Ukrajina stoodstotno podporo ameriškega predsednika Joeja Bidna in tudi podporo obeh strank v kongresu.

Zelenski je hkrati pozval k evropski enotnosti proti ruski agresiji. "Največji izziv za nas je ohraniti enotnost v Evropi, ne samo v EU-ju," je povedal. Rusija skuša po njegovem prepričanju spodkopati enotnost z dezinformacijami in lažnimi novicami. Zelenski je ob tem tudi poudaril pomen obrambnega "ščita" za zimo pred ruskimi napadi z raketami in droni.

Španski premier Pedro Sanchez, ki gosti današnje srečanje, pa je dejal, da "vsi Evropejci podpirajo Volodimirja Zelenskega in njegovo državo".

Enotne ukrepe bo po besedah predsednika vlade Roberta Goloba še naprej podpirala tudi Slovenija, medtem ko se pri nekaterih članicah že kaže "soliranje" oziroma zagovarjanje lastnih interesov.

Glede morebitnega vpliva dogajanja v ZDA na podporo EU pa je povedal, da bo to morda pripomoglo k temu, da se bo pogovorom za mir dalo več priložnosti. "Slovenija že od začetka podpira mirovno formulo Zelenskega in tudi kot članica Varnostnega sveta Združenih narodov bomo zagovarjali, da je treba dati miru priložnost, kadar se le da, vedno in pred orožjem," je povedal.

Nadaljnjo podporo Ukrajini je izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Danes je tukaj močno sporočilo Putinu, da ne dopuščamo uporabe sile proti suvereni državi".

Na sporedu pogovorov tudi Gorski Karabah

Kot je za Radio Slovenija poročal Igor Jurič, bodo voditelji razpravljali o vprašanjih, kot so umetna inteligenca, energetika, infrastruktura in multilateralno sodelovanje, dogajanje pa bo potekalo tudi ob robu zasedanja. To naj bi bilo še bolj v ospredju.

Pripravili bodo dvostranska srečanja in pogovore o nekaterih žariščih. V prvi vrsti je to armensko-azerbajdžanski spor zaradi Gorskega Karabaha, ki se ga je Azerbajdžan odločil rešiti z vojaško silo.

Srečanja med najvišjima predstavnikoma obeh držav naj ne bi bilo, ker azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, kot kaže, v Granado ne bo. Naj bi pa zato več govorili o konkretni pomoči Armeniji, da bi postala močnejša in odpornejša država.

Ob robu zasedanja so napovedani tudi diplomatski pogovori o zmanjševanju napetosti med Srbijo in Kosovom po zadnjih spopadih na severu Kosova. Članice Unije naj ne bi bile večinsko naklonjene uvedbi sankcij proti Srbiji.

Sledi neuradno zasedanje voditeljev EU-ja

Po zasedanju Evropske politične skupnosti bo v petek potekalo še neuradno zasedanje voditeljev članic EU-ja.

V ospredju bosta predvsem vprašanje omejevanja prihodov prebežnikov po zadnjem skokovitem porastu in strateška razprava o nadaljnji smeri razvoja Evropske unije, ki mora biti suverena, odporna in konkurenčna v zahtevnem geopolitičnem okolju.

Poleg tega jo čaka širitev z novimi članicami, kar pa morajo hkrati nujno spremljati tudi reforme glede delovanja povezave. Francosko-nemški strokovnjaki so že predstavili svoj predlog prihodnjega delovanja, od govora predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela na Bledu pa je na mizi tudi letnica 2030, ko bi morale biti na širitev pripravljene tako članice Unije kot kandidatke.