Da bi krivico popravili, smo se podali v Luksemburg in tam obiskali slovenski prevajalski oddelek Evropskega parlamenta. Valter Mavrič, prevajalec, tolmač in vodja slovenskih prevajalcev v EP-ju, je za MMC povedal, kako poteka samo prevajanje v okviru Evropske unije in nam razkril zanimivosti o delovanju slovenskega prevajalskega oddelka.

Večjezičnost – združeni v različnosti …
V eni izmed uradnih izjav Evropskega parlamenta lahko preberete, da "večjezičnost krepi evropske vrednote, kot so demokracija, enakost, preglednost in konkurenčnost". Obenem podatki iz leta 2006 kažejo, da vsaj en tuj jezik govori le dobra polovica evropskih državljanov. Če se strinjamo, da je osnova medsebojnih odnosov razumevanje drugega, je pogoj preglednega delovanja EU-ja in tako opevane "združenosti v različnosti" – prevajanje.

Kot je povedal Mavrič, so prevajalske službe razdeljene po jezikih. Uradnih jezikov je sicer 23, a ker sta angleščina in irščina združeni, je oddelkov 22, vsi pa so približno enako veliki in štejejo okoli 50 ljudi.

Čeprav je cilj, da se vedno prevaja iz izvirnega jezika, je to nemogoče, saj bi to pomenilo 506 jezikovnih kombinacij. Parlament se je zato leta 2003 odločil za t. i. nadzorovano večjezičnost. "To pomeni, da prevajalci iz angleškega, francoskega in nemškega oddelka pokrivajo vse jezike in da, ko pride neki original, na primer v estonščini, ki je mi ne pokrivamo, prosimo enega izmed teh oddelkov, da prevod pripravi vnaprej," je pojasnil Mavrič in dodal: "V tem primeru torej prevajamo prek posrednega jezika, ki ga imenujemo relais ali pivot." Trenutno v slovenskem oddelku pokrivajo 10 jezikov.

Kakšne dokumente se prevaja?
Mislili bi, da prevajalci v prvi vrsti prevajajo za poslance, a je glavni cilj oddelka v resnici priprava zakonodaje v slovenskem jeziku: "Evropski državljani so izvolili poslance, ki jih v parlamentu zastopajo, zato je praktično videti, da prevajamo zanje. Ampak teoretično prevajamo za vse slovensko govoreče prebivalce EU-ja, saj so vsi dokumenti takoj objavljeni na naši spletni strani, zato lahko vsak spremlja, kako nastaja zakonodaja." Pri pripravljanju zakonodaje prevajalci sodelujejo s pravniki lingvisti, ki pripravijo pravno redakcijo prevodov. Sočasno so v proces dela vključeni tudi tolmači, ki morajo prevedene dokumente preštudirati, preden se odpravijo v kabino za tolmačenje.

Pomemben del prevodov obsegajo tudi t. i. resolucije. "Parlament se mora izjasniti o vsaki stvari, ki je pomembna za evropske državljane, mnenje parlamenta pa je sprejeto v obliki resolucije," je povedal Mavrič in dodal, da je preostali odstotek prevodov vezan na administrativne zadeve, ki zadevajo življenje v Evropskem parlamentu.

Dobro vzdušje na slovenskem oddelku
Slovenski oddelek je v Luksemburgu zaradi priprave gradiva začel delovati že pred vstopom Slovenije v EU, leta 2003. Je bilo prevajalce težko najti? Mavrič zagotavlja, da s tem nikoli niso imeli težav: "Vedno smo imeli veliko zelo kvalitetnih kandidatov in tudi danes jih je veliko, ki želijo priti delat v Luksemburg." Kot pravi, se prevajalci vključijo v visoko motiviran in strokoven oddelek, ki pa je hkrati sorazmerno mlad, saj je povprečna starost 33 let. "Neverjetno je, kako s 50 ljudmi ni nikoli težav, da ne govorim o osebnih stikih, ki se v tujini verjetno še bolj izoblikujejo. Moram reči, da je na oddelku neverjetno dobro vzdušje."

Da je res tako, nam je potrdila tudi prevajalka Tadeja Zdenka Tomšič: "Čeprav nas je veliko, smo med sabo zelo povezani, ker delujemo po skupinah, si izmenjujemo znanje in se vsi zelo dobro razumemo. Včasih seveda pride do situacij, ko bi človek najraje vstal in šel, vendar se potem vedno spomnim, da takšnih odnosov, kot jih imam tukaj, ne bom nikoli več našla."

Znotraj oddelka so prevajalci razdeljeni v tematske skupine, ki bolje poznajo določeno področje (npr. proračun). Zanimivo je, da vsi niso jezikoslovci, saj za delo prevajalca ne zahtevajo prevajalske diplome: "Poskušamo imeti prevajalce predvsem s področij, ki so jezikoslovcem malo manj znana, npr. ekonomiste in pravnike."

Kaj se zahteva od prevajalcev v EP-ju?
Če se morda želite zaposliti na prevajalskem oddelku v Luksemburgu, ne bo dovolj le vaše znanje tujih jezikov. Kot prvi in najpomembnejši pogoj je vodja prevajalcev navedel odlično poznavanje slovenskega jezika. Šele nato pride na vrsto znanje tujih jezikov, pri čemer so angleščina, nemščina in francoščina skoraj nekaj obveznega, vsak dodatni jezik pa je seveda zelo zaželen. A s tem zahtev še ni konec: "Prevajalec mora biti obenem široko razgledan, zato pri nas zelo spodbujamo spremljanje političnega in gospodarskega dogajanja. Parlament se opredeljuje o aktualnih dogodkih, zato jih moramo dobro poznati." V končni fazi je pomembno tudi, da je prevajalec sposoben slediti fleksibilnemu delovnemu času, saj se je treba konstantno prilagajati sporedu zasedanj Evropskega parlamenta.

Usklajevanje prevodov znotraj EU-ja
Vsi slovenski prevajalci v Evropski uniji se pri svojem delu srečujejo s pomembnim izzivom: zagotoviti, da je prevajanje skozi cel zakonodajni postopek konsistentno. Glede na to, da predlog zakona nastane na Komisiji, Svet in EP pa ga nato dopolnjujeta, je izredno pomembno, da prevajalci med seboj sodelujejo v vseh fazah sprememb. Da je to sodelovanje lažje, jim je na voljo t. i. baza Euramis, v kateri se vedno vidi, kaj in kako je nekaj že bilo prevedeno. Poleg tega je v uporabi sistem Elise, nekakšno elektronsko sodelovanje z avtorji, v katerega se lahko vpisuje vprašanja in pripombe. V sistem so vključeni tako avtorji kot pravniki, tolmači in prevajalci.

Po besedah prevajalke Simone Križaj Pochat, ki je pri projektu Elise posebej aktivno sodelovala, gre za skupno platformo, v katero lahko vsakdo kaj prispeva: "Na ta način poskušamo doseči medinstitucionalno kvaliteto. Sam projekt je bil namenjen ozaveščanju ljudi, zdaj pa bo pomembno, da ga bodo ljudje tudi sami vodili naprej. Vsak je v svojem kotu, zato si zelo želimo, da bi začeli bolj sodelovati in bi čutili, da vsi delamo zato, da bomo imeli v Sloveniji neko normalno zakonodajo.".