To je tudi uradno potrdil italijanski premier Silvio Berlusconi, ki je voditeljem, med katerimi je bil tudi slovenski premier Anton Rop, še predlagal, da bi se pogajali le o odprtih poglavjih ustave.

Največja razhajanja povzroča vprašanje o odločanju v povezavi. Največji državi EU-ja Nemčija in Francija namreč nasprotujeta temu, da bi imeli Španija in Poljska skoraj enako število kot Pariz in Berlin, kljub temu da imata manj prebivalcev.

Datum novih pogajanj o ustavi še ni znan, kar je potrdil danski premier Anders Fogh Rasmussen. Sicer pa naj bi se voditeji ob koncu vrha dogovorili o nadaljevanju pogajanj pod irskim predsedovanjem Uniji, v kar pa močno dvomi švedski premier Goran Persson, ki je ocenil, da se bodo pogajanja najverjetneje nadaljevala šele leta 2005.

Medvladna pogajanja o ustavni pogodbi Evropske unije se bodo po propadu vrha v Bruslju nadaljevala pod irskim predsedstvom, ki bo na čelo povezave stopilo 1. januarja prihodnje leto, so se danes po navedbah diplomatskih virov strinjali voditelji 25 držav razširjenega EU-ja, med njimi slovenski premier Anton Rop.

Miller sklical sestanek vlade
Po propadu pogajanj je poljski premier Leszek Miller že sklical sestanek vlade v Varšavi, s katero se bo sešel po vrnitvi iz Bruslja. Millerjev tiskovni predstavnik je še dodal, da se bo, če bo mogoče, Miller srečal tudi s predsednikom Aleksandrom Kwašniewskim.

Miller naj bi tako kot ostali udeleženci vrha iz Bruslja odšel po
kosilu voditeljev, na katerem naj bi po napovedih iz virov predsedstva italijansko predsedstvo EU-ju tudi uradno potrdilo, da dogovora na vrhu o ustavni pogodbi ni mogoče doseči.

Miller je koncu pogajanj dejal, da je pripravljen nadaljevati delo za dosego soglasja. Dodal je, da je potrebno pridobiti več časa, več razprav in več razumevanja za te namere. Miller je tudi prepričan, da bodo izkušnje iz Bruslja vso evropsko družino v prihodnjih tednih in mesecih naredile modrejšo.

V Bruslju ni bilo pogojev za uspeh
Voditelji članic Evropske unije so si bili po neuspehu medvladnih pogajanj o prihodnji ustavni pogodbi na zasedanju v Bruslju enotni, da ni bilo pogojev za dosego soglasja v Bruslju. Po mnenju nemškega kanclerja Gerharda Schröderja dogovor v Bruslju ni bil mogoč, ker nekatere države nacionalnih interesov niso želele postaviti na stran.

Schröder tudi ni izključil možnosti nastanka Evrope dveh hitrosti. Države, ki si želijo več integracije, bodo razmišljale o tej poti, je prepričan Schröder, po njegovih besedah pa si bo Nemčija prizadevala, da se to ne bo zgodilo.

Chirac svari pred dvema Evropama
Evropo dveh hitrosti je v komentarju po pogajanjih omenil francoski predsednik Jacques Chirac. Zavzel se je za oblikovanje pionirske skupine držav, da bi Evropa, kot je dejal, tudi po neuspehu vrha v Bruslju napredovala. Še vedno meni, da gre za dobro rešitev, saj naj bi to dalo zagon in zgled drugim. Chirac pojasnjuje, da bi na ta način Evropa napredovala hitreje, dlje in boljše, in dodaja, da bi bila takšna skupina odprta za vse ter da nikakor pod vprašaj ne bi postavljala evropskega pravnega reda.

Blair: Za neuspeh ni krivcev
Britanski premier Tony Blair je po koncu srečanja v Bruslju dejal, da dogovora ni bilo mogoče doseči na način, ki so si ga vsi želeli, saj si sogovorniki niso bili edini v vseh točkah. Po njegovem bodo države potrebovale nekaj časa, da bodo našle skupen jezik. Blair dodaja, da nima smisla kogar koli obtoževati za neuspeh medvladnih dogovarjanj.

Tudi portugalski predsednik vlade Jose Manuel Durao Barroso se je strinjal, da pogojev za dogovor ni bilo, in dodal, da se bodo prizadevanja v konstruktivnem duhu nadaljevala v prihodnjih mesecih.

Schüssel: To je hladen tuš Evropi
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je propad pogajanj označil za hladen tuš. Ob tem je izrazil upanje, da bo irsko predsedstvo EU-ju v novem duhu ponovno začelo pogajanja.

Belgijski premier Guy Verhofstadt je dejal, da Belgija, tako kot več drugih evropskih držav, ni pripravljena trgovati za sprejem ustavne pogodbe EU-ja. Nizozemski premier Jan Peter Balkenende je menil, da je odgovornost kolektivna, njegov danski kolega Anders Fogh Rasmussen pa je dejal, da je to žalosten dan za Evropo.

Španija ostaja optimistična
Španski premier Jose Maria Aznar pa ostaja po današnjem neuspehu pogajanj optimističen, saj lahko po njegovem mnenju EU deluje tudi brez soglasja o ustavni pogodbi. Aznar je prepričan tudi, da je Španija v pogovorih pokazala konstruktivno voljo.

Policist streljal na nespametna žeparja
Ob vrhu EU-ja v Bruslju se je davi pripetil tudi neljubi dogodek, ki sta ga zakrivila dva nespametna roparja. Moška sta namreč v neposredni bližini strogo varovanega območja v okolici poslopja, v katerem poteka vrhunsko zasedanje, nekemu človeku ukradla torbo in zbežala z avtomobilom. Na žeparja je policist izstrelil dva naboja, nato pa so ju prijeli v bližnji bolnišnici. Eden je tam iskal pomoč zaradi strelne rane v roko, drugi pa zaradi ureznin, ki jih je povzročilo razbito steklo. "Verjetno gre za najbolj neumna osumljenca v Bruslju in Belgiji," je dejal predstavnik bruseljske policije.