Slovenija si prizadeva, da bi pri opredelitvi njenega cilja za zmanjšanje izpustov upoštevali visok delež izpustov iz tranzitnega prometa, na katerega sama ne more vplivati.

Izhodišče je predlog Evropske komisije, ki opredeljuje tri ključne cilje: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na leto 1990, povečanje deleža obnovljivih virov energije na 27 odstotkov in povečanje energetske učinkovitosti za 30 odstotkov. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy poziva vse članice, naj se potrudijo za dogovor, ter opozarja, kako pomembno je, da EU ohrani vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam ter ustvari predvidljivost, potrebno za gospodarske igralce.

Članice načeloma podpirajo ambiciozne cilje, a zatika se pri delitvi bremen. O tem se bodo podrobno pogajale po vrhu, vendar ne želijo privoliti v krovne cilje, dokler ne dobijo določenih zagotovil glede delitve stroškov. Problematični so predvsem izpusti, saj je treba poleg krovnega evropskega določiti tudi konkretne zavezujoče nacionalne cilje. Pri obnovljivih virih energije in energetski učinkovitosti bodo lahko države same izbrale nacionalne cilje.

Najbolj problematične vzhodne članice
Članice so precej razklane, veliko je različnih interesov. Slovenija želi, da se pri delitvi bremen in opredelitvi nacionalnega cilja za izpuste upoštevajo njene specifike, predvsem visok delež izpustov iz prometa, ki je posledica tranzita, na katerega sama ne more vplivati.

Najbolj problematične so Poljska in nekatere druge vzhodne članice, ki so še vedno precej odvisne od premoga in drugih virov energije, ki močno onesnažujejo okolje. Skrbi jih predvsem, da novi cilji ne bi zvišali cen energije in tako škodili njihovim gospodarstvom.

Poleg omenjene trojice ciljev je pomemben še četrti cilj, ki opredeljuje povezanost nacionalnih energetskih omrežij. Cilj za povezanost elektroenergetskih omrežij naj bi članice določile pri 15 odstotkih, a Portugalska zahteva, naj bo zavezujoč. To vprašanje je zelo pomembno predvsem za Španijo in Portugalsko, ki želita izvažati obnovljive vire, a nimata dovolj razvite infrastrukture. Soseda Francija pa ni navdušena, saj se boji, da bi boljša povezanost Pirenejskega polotoka škodila njenim gospodarskim interesom.

Švedska z ambicioznejšimi cilji
Nekatere članice, na primer Švedska, želijo biti ambicioznejše in pozivajo k cilju, naj EU do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov zmanjša za 50 odstotkov. Druge pa želijo cilje znižati. Velika Britanija si iz notranjepolitičnih razlogov in lastnih gospodarskih interesov prizadeva zrahljati cilj za povečanje energetske učinkovitosti, ki je v izhodišču zastavljen pri 30 odstotkih, a vse kaže, da bo znižan na 27 odstotkov.

Drugi energetsko-podnebni sveženj je nadgradnja prvega iz leta 2009, ki določa tri temeljne cilje do leta 2020: zmanjšanje izpustov za 20 odstotkov glede na leto 1990, 20 odstotkov obnovljivih virov v končni porabi energije in zmanjšanje porabe energije za 20 odstotkov.

Dogovor bo stališče EU-ja za mednarodno podnebno konferenco konec prihodnjega leta v Parizu. V interesu Unije je preprečiti polom iz Köbenhavna, kjer je bila mednarodna konferenca leta 2009, po sprejetju evropskih energetskih in podnebnih ciljev do leta 2020.