Cilj današnje svetovne protestne akcije, ki je potekala v več kot 2.000 mestih v 16 državah, tudi v Sloveniji, je po navedbah organizatorjev krepiti pritisk na politike, da bi sklenili ambiciozen dogovor za učinkovit boj proti podnebnim spremembam.

Shodi so med drugim potekali v Berlinu in New Yorku, kjer naj bi se na ulice podal tudi sam generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun, poleg njega pa še vrsta znanih imen - od igralca Leonarda DiCapria in nekdanjega podpredsednika ZDA Ala Gora do newyorškega župana Billa de Blasia, ki želi toplogredne emisije v svojem mestu do leta 2050 zmanjšati za kar 80 odstotkov v primerjavi z letom 2005.

Newyorški protest je podprlo več kot 1.400 organizacij, od okoljskih do verskih in celo sindikalnih. Študenti so na primer mobilizirali svoje ljudi v več kot 300 študentskih naseljih. Organizatorji želijo podreti rekord in napovedujejo največji podnebni shod vseh časov. Na tisoče ljudi se je v Centralnem parku zbiralo že nekaj ur pred napovedanim začetkom shoda.

Shode je začela Avstralija, kjer so protestniki med drugim glasno kritizirali avstralskega premierja Tonyja Abbotta, ki je kot prvi državni voditelj ukinil že uvedeno dajatev na izpuste ogljikovega dioksida za velike porabnike energije. Tudi v Cairnsu, kjer se je danes končalo srečanje finančnih ministrov skupine G20, so se zbrali demonstranti.

Proti popoldnevu se je središče dogajanja prek Azije počasi selilo proti Evropi. V Parizu se je po zadnjih navedbah zbralo približno 5.000 ljudi, v Berlinu 10.000, v Londonu kar 40.000.

Škoda vsako leto večja
Britanska človekoljubna organizacija Oxfam ocenjuje, da so podnebne katastrofe od propadle podnebne konference ZN-a v Köbenhavnu leta 2009 povzročile za skoraj 500 milijard dolarjev škode in prizadele več kot 650 milijonov ljudi. V njih je umrlo 112.000 ljudi.

V torek se bo v New Yorku začel podnebni vrh, ki naj bi dal nov političen zagon za dosego celovitega mednarodnega dogovora za boj proti podnebnim spremembam na podnebni konferenci v Parizu konec leta 2015.

Na vrhu se bo med drugim pokazalo, koliko so razvite države dejansko pripravljene prispevati v globalni podnebni sklad, kar je ena izmed ključnih spornih točk, ki preprečuje celovit dogovor.

Ta sklad so ustanovili po konferenci leta 2009, ko so se razvite države na politični ravni zavezale, da bodo do leta 2020 mobilizirale 100 milijard dolarjev letno za pomoč državam v razvoju za boj proti podnebnim spremembam. A za zdaj je konkretnega denarja v skladu še zelo malo, le nekaj deset milijonov dolarjev.