V Olafu so ob predstavitvi poročila napovedali reformo svojega dela. Temu botrujejo dozdajšnje izkušnje in spoznanja, delno pa tudi priložnosti, ki jjih prinaša Lizbonska strategija. Foto: European Community
V Olafu so ob predstavitvi poročila napovedali reformo svojega dela. Temu botrujejo dozdajšnje izkušnje in spoznanja, delno pa tudi priložnosti, ki jjih prinaša Lizbonska strategija. Foto: European Community

Lani je odprl 220 novih preiskav, največ zaradi goljufij v institucijah in telesih Evropske unije. Urad je lani odprl nekoliko več preiskav kot leto prej, zaprl jih je 188. V poročilu je Olaf izpostavil nekaj posameznih primerov in pojasnil, da so lani posebno pozornost namenili delovanju agencij Evropske unije.

Letno poročilo v celoti (trenutno dosegljivo le v angleškem jeziku)

Tako je eden izmed izpostavljenih primerov sprožitev preiskave zaradi številnih nepravilnosti pri vzpostavljanju nove agencije. Ob hitenju pri vzpostavljanju te nove agencije, ki ni imenovana, po navedbah urada niso bili spoštovani ključni elementi finančnega upravljanja in nadzora. To opozorilo je pomembno tudi za Slovenijo, saj je ena izmed novih evropskih agencij, ki jo vzpostavlja Unija, agencija za sodelovanje evropskih energetskih regulatorjev Acer s sedežem v Ljubljani.

Največ primerov je imel Olaf konec lanskega leta odprtih v zvezi z bolgarskimi organi, in sicer 68. Sledi Belgija z 48 primeri. Samo na Danskem in Finskem ni bilo konec lanskega leta obravnavanega nobenega primera.


Drugi primer, na katerega opozarja Olaf, je goljufija nekdanjega evropskega poslanca, ki je z nepravilnim prikazom izdatkov proračun Evropske unije v enem letu oškodoval za 40.000 evrov. Poslanec je bil obsojen na dve leti zaporne kazni.