Projekt predvideva postavitev 370 kilometrov električnih kablov pod morjem v Biskajskem zalivu zahodno od Pirenejev. S tem se bo trenutna električna izmenjava med državama skoraj podvojila - na 5.000 megavatov, po kablih pa se bo Španija tudi "znebila" presežka svoje obnovljive energije. Obenem se bo razširilo eno izmed ozkih grl evropskega električnega omrežja.

Evropska komisija želi z novo povezavo tudi zmanjšati odvisnost Evropskih držav od ruskega plina in lažje uresničiti postavljene podnebne in okoljske cilje. "Samo popolnoma povezan trg bo izboljšal evropsko varnost glede dobave električne energije, končal odvisnost od posameznih dobaviteljev in dal potrošnikom večjo izbiro," je dejal evropski komisar za podnebje Miguel Arias Canete. Dodal je, da bo projekt končal "izolacijo Pirenejskega polotoka", saj so se Španci dolgo pritoževali, da se Francija ne zavzema za izboljšanje električne povezave.

17 velikih projektov
Naložba je del 873 milijonov evrov vrednega svežnja, o katerem so se uskladile države članice EU-ja. Ta denar bo namenjen 17 infrastrukturnim projektom, ki odgovarjajo končnemu cilju - enotni energetski uniji, v kateri bo pretok energije in zemeljskega plina svoboden in cenejši. V sklopu teh projektov bo Unija namenila 70 milijonov evrov za začetek gradnje povezave SüdOstLink, po katerem bodo vetrno energijo, zbrano na severu države, dobavili v južni del Nemčije. Bruselj bo 101 milijon evrov namenil raziskavam o nahajališčih zemeljskega plina na Cipru, 3,7 milijona pa za študijo o morebitnem plinovodu med Malto in Italijo.

28-terica si je zastavila, da bo do leta 2030 za 40 odstotkov zmanjšala izpuste toplogrednih plinov, do leta 2020 pa za 20 odstotkov, čeprav ima tudi vsaka posamezna država svoje okoljske cilje. Enajst držav članic je sicer cilje, postavljene za leto 2020, že uresničilo. Med najuspešnejšimi so Nizozemska, Francija, Irska, Velika Britanija in Luksemburg.

Delež obnovljive energije na ravni EU-ja je leta 2016 znašal 17 odstotkov.