Zgodovinske razsežnosti Strasbourga nekatere skandinavske države, ki niso sodelovale v vojni, ne morejo razumeti, meni Borrell. Foto: RTV  SLO
Zgodovinske razsežnosti Strasbourga nekatere skandinavske države, ki niso sodelovale v vojni, ne morejo razumeti, meni Borrell. Foto: RTV SLO

Na slovesnosti ob podpisu pogodbe za nakup dveh parlamentarnih stavb je predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrel s sporno izjavo močno užalil poslance iz skandinavskih držav. Strasbourg naj bi simboliziral spravo med Francijo in Nemčijo po drugi svetovni vojni, Borrell pa se je v svojem govoru navezoval na pobudo za ukinitev sedeža EP-ja v tem mestu.

Finski poslanci so zahtevali opravičilo, saj so ocenili, da njegova izjava kaže na "resnično slabo poznavanje zgodovine".

Tarča napadov - Švedska
Borell je v pisnem sporočilu pojasnil, da so bile njegove besede razumljene napačno. "Te države in ti narodi uživajo moje prijateljstvo in sočutje zaradi dramatičnih in brutalnih dogodkov, ki so jih v tistih letih doživeli." V nadaljevanju pa je le razkril, da je s prvotno izjavo meril le na eno skandinavsko državo, od koder prihaja največ zagovornikov ukinitve sedeža EP-ja v Strasbourgu. Gre za Švedsko, ki je bila med drugo svetovno vojno nevtralna država.

Neprimeren odziv visokega predstavnika Unije
Švedsko poslanko v EP-ju, Cecilio Malmstroem, sicer eno izmed pobudnikov kampanje za parlamentarno reformo, je opravičilo še bolj razburilo. Od kdaj je trpljenje v drugi svetovni vojni pogoj, da lahko izraziš svoje mnenje o zadevah EU-ja, se sprašuje in pričakuje nadaljnja pojasnila.