Za koliko denarja gre, v tem trenutku ni mogoče reči, saj je to odvisno od tega, koliko ciljev bomo do takrat izpolnili, je ob tem v Bruslju še dejal finančni minister.
Šircelj je spomnil, da bo Slovenija glede na uresničevanje ciljev v okviru načrta za okrevanje dvakrat na leto oddala predlog Evropski komisiji za črpanje nadaljnjih sredstev. Po septembrskem prejetju predplačila v vrednosti 231 milijonov evrov naj bi prvi zahtevek za redno izplačilo torej sledil spomladi.
Nekatere članice, na primer Španija, so prva redna plačila že prejele. Ta proces po Šircljevih besedah poteka na podlagi zahteve države glede na doseganje ciljev. "To ni tekmovanje, to ni svetovno prvenstvo ali olimpijske igre," je izpostavil minister v telefonskem pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Ni jasno, kateri cilji bodo do oddaje zahtevka doseženi
O znesku ni želel govoriti, saj da tega danes še ni mogoče opredeliti. Ni namreč jasno, koliko oziroma kateri cilji bodo doseženi do oddaje zahtevka. Vsak cilj je ovrednoten v načrtu za okrevanje, je izpostavil Šircelj. Slovenski načrt je v celoti vreden 2,5 milijarde evrov.
Med slovenskim predsedovanjem Svetu EU-ja v drugi polovici preteklega leta je Unija potrdila 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in za zdaj izplačala 54 milijard evrov. Bolgarija, Švedska, Poljska in Madžarska še čakajo na oceno Evropske komisije. Nizozemska pa svojega načrta še ni poslala v Bruselj.
Šircelj zavrača skrbi, kako bosta rast inflacije in zviševanje obrestnih mer vplivala na odplačevanje slovenskega dolga
Sliko gospodarskega okrevanja po pandemiji covida-19 sicer kali rast inflacije, ki negativno vpliva na življenjski standard ljudi. Decembra je letna stopnja inflacije v območju evra znašala rekordnih pet odstotkov. Medtem ko je ameriška centralna banka zaradi inflacije napovedala zaostrovanje denarne politike, pa v Evropski centralni banki (ECB) za zdaj ne nameravajo zviševati obrestnih mer. "Največ se pogovarjamo o inflaciji in njenih učinkih, skrb vzbujajoča je rast cen, predvsem energentov," je o tem danes dejal Šircelj, ki izpostavlja, da je inflacija predvsem monetarni problem in da je ECB tisti, ki v Evropi uravnava denarno politiko.
Ministri pa so težavo inflacijskih pritiskov po Šircljevih navedbah obravnavali tudi z vidika rasti cen, na kar se mora odzvati politika, na primer s preprečevanjem enormnega dvigovanja, predvsem na področju energije, tudi z zmanjševanjem dajatev, kar nameravajo storiti tudi v Sloveniji.
Šircelj ob tem zavrača skrbi, kako bosta rast inflacije in pričakovano zviševanje obrestnih mer vplivala na odplačevanje slovenskega dolga in stabilnost javnih financ. Trdi, da je Slovenija za zdaj v zelo dobrem položaju in da so na ministrstvu zelo dobro načrtovali zadolževanje.
Pričakuje takšno monetarno politiko, da ne bo šokov
Ob tem minister pričakuje, da bodo monetarne oblasti glede obrestne mere vodile takšno politiko, da ne bo šokov. Tudi ameriška centralna banka napoveduje obrestne mere za leto naprej, da se lahko vsi pripravijo. ECB pa predvideva v letu 2023 znižanje inflacije, je dodal.
Pandemija je povzročila tudi rast javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja, kar je po Šircljevih besedah treba upoštevati v razpravi o prenovi fiskalnih pravil. V povprečju je javni dolg narasel za skoraj 20 odstotnih točk, soočiti se je treba z novo realnostjo, pravi minister.
Najti je treba pot iz krize, ki ne bo ogrozila okrevanja in naložb. Fiskalna pravila bi morala biti preprostejša in učinkovitejša, jasnejša ter preglednejša, sedanja so za nekatere države nerealna, je še povedal.
Nekatera obstoječa merila bi bilo po njegovih besedah smiselno odpraviti in uveljaviti nekatera nova, ob razlikovanju med več kategorijami odhodkov, na primer z upoštevanjem zelenih naložb ali brez tega.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje