Iz Reykjavika so v četrtek sporočili, da uradno umikajo prošnjo Islandije za članstvo v EU-ju, za katerega so zaprosili leta 2009 po hudi finančni krizi, ki je prizadela otok na severu Evrope. Leto dni pozneje so se začela pogajanja, ki pa jih je ustavila desnosredinska in evroskeptična vladna koalicija, potem ko je leta 2013 prišla na oblast.

V vladi premierja Sigmundurja Davida Gunnlaugssona so prepričani, da bi lahko država svojim interesom bolje sledila zunaj Evropske unije, s katero je Islandija že nekajkrat prišla v spor zaradi ribiške politike, saj je ribištvo gonilna sila otoškega gospodarstva.

Po odločitvi islandske vlade o umiku prošnje je v četrtek zvečer pred poslopjem parlamenta v Reykjaviku prišlo do spontanega protivladnega shoda, ki se ga je udeležilo 200 ljudi. Večji protest se pričakuje v nedeljo, ko naj bi se zbralo najmanj 2.000 prebivalcev, ki so svojo udeležbo napovedali prek Facebooka, kjer so tudi zahtevali razpis referenduma o tem vprašanju.

V odzivu na umik prošnje je Evropska komisija sporočila, da Islandija ostaja pomembna partnerica EU-ja, še posebej prek članstva v Evropskem združenju za prosto trgovino (Efta) in v schengenskem območju.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Margaritis Schinas je dejal, da v odločitvi Islandije ne vidijo težav, saj gre za njihovo suvereno odločitev, vseeno pa vrata EU-ja ostajajo še naprej odprta. "Veliko je ljudi, držav, narodov, ki si ne želijo samo priključiti Evropski uniji, ampak z njo deliti vrednote in pravice, ki jih imajo ljudje znotraj EU-ja," je še dejal Schinas.