Gre za drugo najvišjo funkcijo, ki jo Slovenija v Bruslju premore (za funkcijo komisarske, ki jo opravlja Janez Potočnik). Kot je Slovenska tiskovna agencija izvedela od diplomatskih virov, je bila v Bruslju sprejeta odločitev, da se Bizjak predčasno upokoji. O odločitvi za predčasno upokojitev Bizjaka in še enega generalnega direktorja v Svetu EU-ja je po navedbah virov preteklo sredo nekdanji generalni sekretar Sveta EU-ja Pierre de Boissieu, ki je bil tudi pristojen za sprejemanje te odločitve, obvestil odbor stalnih predstavnikov držav članic pri EU-ju na poslovilnem kosilu.

Kot še piše v tem členu, odločitev sprejme organ, pristojen za imenovanja, torej v tem primeru generalni sekretar Sveta EU-ja. Ta položaj je do upokojitve 26. junija letos zasedal Francoz de Boissieu, ki je tako po navedbah virov svojo odločitev glede Bizjaka sporočil nekaj dni po svojem odhodu s položaja.

Skladu z dogovorom iz novembra 2009 je na položaju generalnega sekretarja Sveta EU-ja de Boisssieuja zamenjal Nemec Uwe Corsepius.

Pogosta praksa?
Mandat generalnih direktorjev ni časovno omejen, običajna upokojitvena starost je 65 let. Fiksnih pravil o njihovem upokojevanju ali rotaciji ni. Zadnja je sicer v Svetu EU-ja omejena, saj je le osem takih položajev. Predčasna upokojitev je po navedbah virov pogosta praksa, tudi na nižjih položajih.

Kdaj bo Bizjak dejansko zapustil položaj generalnega direktorja v generalnem sekretariatu Sveta EU-ja, za zdaj ni bilo mogoče izvedeti. Nanj ga je decembra 2004 imenoval tedanji generalni sekretar Sveta EU-ja Javier Solana, delo pa je začel leta 2005.

Bizjaka, ki je edini Slovenec na najvišjih položajih v administraciji generalnega sekretariata Sveta EU-ja - na položajih generalnih direktorjev, njihovih namestnikov ali direktorjev -, naj bi po navedbah diplomatskih virov nasledil njegov zdajšnji namestnik, Španec Rafael Fernandez-Pita y Gonzalez.

Najvišji položaj med vsemi Slovenci v institucijah EU-ja sicer zaseda Janez Potočnik, ki je evropski komisar za okolje. A ta položaj je političen in je Sloveniji zagotovljen po pogodbah EU-ja, po katerih ima vsaka država članica Unije po enega komisarja.

Maloštevilni ...
Sicer pa tudi v Evropski komisiji, kjer so Slovenci bolje zastopani kot v Svetu, v samem vrhu administracije, na položaju generalnega direktorja, ni Slovencev, je pa eden na položaju namestnika generalnega direktorja in trije na direktorskih položajih. V Evropskem parlamentu Slovenci zasedajo dva direktorska položaja.

V še enem pomembnem telesu EU-ja, novi evropski diplomatski službi, Slovenija v prizadevanjih za imenovanja na najvišje položaje do zdaj ni bila uspešna. Kot je znano, so slovenski predstavniki neuspešno kandidirali za nekatere položaje vodij ali namestnikov vodij delegacij EU-ja po svetu, na primer na Zahodnem Balkanu.