"Glede reform smo od Grkov zahtevali veliko. Preveč," je bil iskren Dijsselbloem v intervjuju za nizozemsko televizijo. "Reforme se težko izpelje še v družbi z dobro delujočo vlado, kar pa v Grčiji očitno ni bil primer."

Ob tem velja omeniti, da so istega Dijsselbloema marca lani pozivali k odstopu z mesta vodje evrske skupine, potem ko je dejal, da so južne države najprej neprimerno zapravile denar, nato pa jih je bilo treba reševati. Le mesec dni pred tem pa je dejal, da so "zgodbe o grški krizi močno pretirane", da pa je Grčijo "sem in tja treba dregniti".

Grčija je 20. avgusta po osmih letih končala tretji, zadnji program finančne pomoči in se bo lahko postopoma ob nemalo izzivih in še vedno strogem nadzoru postavila na lastne noge.

Grčija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev prejela 274 milijard evrov pomoči v treh programih, kar je bilo največje reševanje kake države v gospodarski zgodovini. V zameno je morala izvesti najkorenitejšo prenovo gospodarstva in države med vsemi članicami EU-ja.

Samo evrske partnerice Grčije – v mehanizmu finančne pomoči je v prvih dveh programih sodeloval tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) – so državi namenile 242 milijard evrov posojil.

Tretjina prebivalstva v revščini
Med krizo se je grško gospodarstvo skrčilo za četrtino, s tem pa je kar tretjina prebivalstva zapadla v revščino, na tisoče Grkov pa se je odselilo v tujino.

"Očitno je, da Grčija ni zgodba o uspehu. Njihova kriza je bila tako globoka, da to res ne moreš označiti za uspeh," je še dejal Dijsselbloem, sicer nekdanji nizozemski finančni minister.

Dijsselbloem je bil predsednik evrske skupine od leta 2013 do začetka letošnjega leta in je načeloval desetinam kriznih sestankov, na katerih so mukotrpno sestavili skupaj ukrepe za reševanje Grčije, Cipra in španskega bančnega sektorja.

Državno politiko je zapustil potem, ko je bila njegova laburistična stranka na lanskih volitvah prepričljivo poražena, zdaj pa piše knjigo o svojih izkušnjah na čelu evrske skupine.