"Grške reforme napredujejo počasi, a gredo v pravo smer," je Dijsselbloem sicer poudaril za nizozemsko radiotelevizijo NOS. Nizozemskega finančnega ministra je nedavna ocena Mednarodnega denarnega sklada (IMF), da je grški javni dolg nevzdržen in zahteva verodostojnejši evropski program pomoči, presenetila, pred današnjim tedenskim zasedanjem nizozemske vlade v Haagu pa je izrazil prepričanje, da so "zgodbe o grški krizi močno pretirane".

IMF in Grčija se ne strinjata predvsem glede gospodarske napovedi. V IMF-u so namreč prepričani, da se grške oblasti pri napovedih rasti in pripravljanju proračuna zanašajo na preveč optimistične izračune.

Spor se vrti predvsem okoli vprašanja, ali bo Atenam uspelo imeti primarni presežek - to je presežek, ki ne upošteva obresti na plačilo dolga - v vrednosti 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). IMF namreč meni, da je državi dosegljiv največ primarni presežek v vrednosti 1,5 odstotka BDP-ja.

Zaradi teh nesoglasij bodo za Atene najverjetneje še naprej blokirana nakazila iz Washingtona, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grški finančni minister Euklid Cakalotos je sicer ta teden v zvezi z navedbami IMF-a dejal, da niso pravične do Grčije, da podcenjujejo njene rast, napredek in žrtvovanje.

Skrivno srečanje v Bruslju
Dijsselbloem naj bi sicer v Bruslju na temo Grčije pripravljal skrivno srečanje. Glede na vire iz uradniških vrst EU-ja naj bi se sešel s Cakalotosom, generalnim direktorjem stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM) Klausom Reglingom ter predstavniki EU-ja in IMF-a. Po poročanju nizozemskih medijev naj bi bila ena izmed tem tudi omenjeni primarni presežek. Nizozemski časopis De Volkskrant pa poroča, da je sestanek tajen zato, da bi se izognili morebitni paniki.