Čeprav obnovljivi viri energije rastejo izjemno hitro, je kritikov, ki so prepričani, da celoten proces poteka prepočasi, netransparentno in po nareku energetskih koncernov, veliko. Energetska politika bo tudi ena izmed pomembnih tem na jesenskih parlamentarnih volitvah.

Delež obnovljivih virov v Nemčiji strmo narašča, kmalu bo vsaka četrta kilovatna ura proizvedena s soncem, vetrom ali biomaso, nekateri se celo bojijo pregretja. In vsaj za zdaj država ni v težavah zaradi slovesa od jedrske energije.

Težave z izgradnjo omrežij ostajajo
A težave ostajajo, denimo z energetsko učinkovitostjo, pa tudi z izgradnjo omrežij, po katerih se bo energija z vetrovnega severa pretekala na industrijski jug države. Zdaj predvidevajo tri nove trase v skupni dolžini 2.800 kilometrov, kar naj bi stalo okoli 20 milijard evrov.

Gre za sporen projekt. Nihče namreč ne želi imeti visokonapetostnih omrežij pred svojim pragom, vprašanje, na katerega bo v prihodnje tudi treba odgovoriti, pa je, ali želimo, da je v Nemčiji oskrba z električno energijo še vedno tako centralizirana, pravi Klaus Jacob z inštituta za raziskavo okoljevarstvenih politik.

Cene energije za potrošnike rastejo
Z novim letom so se cene energije za potrošnike v povprečju dvignile za 13 odstotkov, za industrijo pa energija še nikoli ni bila cenejša. V Nemčijo se tako presenetljivo vračajo celo energetsko izjemno potratne industrije.

Krmarjenje med različnimi interesi in lobiji - denimo avtomobilskim ali premogovniškim - v Nemčiji ni lahko. Kritiki trdijo, da je tudi vpliv štirih največjih energetskih koncernov bistveno premočen.

Zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida
Kot pravi Tobias Austrup iz nemškega Greenpeaca, je Nemčija zdaj trdno na poti energetskega obrata, a dodaja, da se bo zato treba čim prej odpovedati tudi fosilnim gorivom, premogu in termoelektrarnam. To bi namreč drastično zmanjšalo izpuste ogljikovega dioksida.

Energetski obrat v Nemčiji je po mnenju opozicije trenutno veliko gradbišče in talec različnih interesov. Vsem pa je jasno, da je lahko učinkovit le na mednarodni ravni, kjer pa so dogovori še težji.
Boštjan Anžin